Slovenski računovodski standard 7 (2016) – DENARNA SREDSTVA

A. Uvod

Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in
razkrivanju denarnih sredstev. Obdeluje:

a) razvrščanje denarnih sredstev;

b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj denarnih sredstev;

c) začetno računovodsko merjenje denarnih sredstev;

č) prevrednotovanje denarnih sredstev;

d) razkrivanje denarnih sredstev.

Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 5, 6, 9, 11, 20
in 22.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske
standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Standard

a) Razvrščanje denarnih sredstev

7.1. Denar je zakonito plačilno sredstvo, ki je posrednik pri menjavi poslovnih
učinkov v razmerah blagovnega gospodarstva, trga in delitve dela. Denar so
gotovina, knjižni denar in denar na poti.

7.2. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev (papirnatega
denarja) in kovancev.

7.3. Knjižni denar je dobroimetje na računih pri banki ali drugi finančni
instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje.

7.4. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri
banki ali drugi finančni instituciji, do vpisa dobroimetja pri njej.

7.5. Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike. Denarni ustrezniki
so naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v
vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe
vrednosti nepomembno. Sem lahko uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah
(na primer z zapadlostjo v plačilo največ tri mesece po pridobitvi) ter podobne
naložbe, ki sicer niso namenjene vzpostavljanju naložb, temveč zagotavljanju
plačilne sposobnosti. Med denarne ustreznike uvrščamo tudi takoj udenarljive
dolžniške vrednostne papirje z nizkim tveganjem, ki so uvrščeni na organizirani
trg (državne obveznice, blagajniške zapise in podobne), ter takoj udenarljive
prejete čeke.

7.6. Denar niso niti izdani čeki, ki so odbitna postavka denarnih sredstev, niti
denar na poti, ki se prenaša z računa pri banki na druge ustrezne račune, dokler
se ne vpiše kot dobroimetje na njih. Tudi dogovorjena samodejna zadolžitev na
tekočem računu ni denar.

7.7. Vrednotnice (na primer znamke) v blagajni se ne izkazujejo med denarnimi
sredstvi, temveč se obravnavajo kot kratkoročno odloženi stroški (med aktivnimi
časovnimi razmejitvami).

7.8. Posebej se izkazujejo denarna sredstva v domači in tuji valuti v blagajni
ter na lastnih računih v bankah in drugih finančnih institucijah.

b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj denarnih sredstev

7.9. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna,
če:

a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in

b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

7.10. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na
podlagi ustreznih listin, ki ga dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo
obvladovati nanj vezane pravice.

7.11. Pripoznanje denarnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja
se odpravi, če se ne obvladujejo več nanj vezane pravice. Nanj vezane pravice se
ne obvladujejo, če se izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

c) Začetno računovodsko merjenje denarnih sredstev

7.12. Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz
ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo,
izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan
prejema.

7.13. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni
nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

č) Prevrednotovanje denarnih sredstev

7.14. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske
vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le
v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem
pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko
poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; vendar se v prvem primeru izkaže
finančni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa finančni
odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi, ne pa prevrednotovalni finančni prihodek
oziroma prevrednotovalni finančni odhodek.

d) Razkrivanje denarnih sredstev

7.15. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko
določene informacije in podatke, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi
zahteve po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za
vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v
svojih aktih.

7.16. Organizacija mora razkriti sestavne dele denarnih sredstev, pa tudi zneske
dogovorjenih samodejnih zadolžitev na tekočih računih pri bankah, s katerimi
organizacija lahko zagotavlja tekočo plačilno sposobnost.

C. Opredelitev ključnih pojmov

7.17. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti
in opredeliti.

a) Denarna sredstva v računovodskem pomenu so gotovina, knjižni denar, denar na
poti in denarni ustrezniki. Gre za širše obravnavanje denarnih sredstev, pri
katerem so med denarna sredstva vključena tudi tista sredstva, ki jih je mogoče
hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v denar kot plačilno sredstvo za
poravnavanje dolgov ali za izplačilo s kakšnim drugim namenom neposredno in brez
kakršnihkoli omejitev.

b) Denarna postavka je širši pojem od denarnih sredstev v duhu tega standarda,
saj obsega tudi terjatve in dolgove v denarju, vsa druga sredstva in obveznosti
do virov sredstev pa so nedenarne postavke.

c) Dogovorjena samodejna zadolžitev na transakcijskem računu je znesek, do
katerega se lahko po dogovoru z banko na transakcijskem računu pri njej
samodejno uporablja posojilo, ki je po poslovnofinančnem razumevanju sestavni
del celotnih razpoložljivih denarnih sredstev.

č) Finančni instrument je pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo
ene organizacije in hkrati finančna obveznost ali kapitalski instrument druge
organizacije.

d) Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je:

a) denar;

b) pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo;

c) pogodbena pravica zamenjati finančne instrumente z drugimi pod pogoji, ki
utegnejo biti ugodni;

č) kapitalski finančni instrument druge organizacije; ali

d) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi instrumenti
organizacije.

Č. Pojasnila

7.18. Čeke in menice, prejete v udenarjenje, in/ali lastne trasirane menice je
mogoče uporabiti kot plačilne instrumente z indosiranjem, to je izključno z
upnikovim soglasjem, kar se pojavlja še zlasti, če je na tej podlagi menični
dolžnik kaka ugledna banka. Sicer pa lahko organizacija, ki prejme v udenarjenje
menice in/ali lastne trasirane menice, na njihovi podlagi pridobi denar,
katerega znesek je manjši od njihovih nominalnih zneskov, in sicer za obračunane
obresti do roka zapadlosti v plačilo in opravnino (provizijo), če kaka banka
privoli, da jih odkupi. V primeru lastne trasirane menice je to od banke
dobljeno posojilo na podlagi takšne menice. V udenarjenje prejeta menica se
pretvori v denar v roku njene zapadlosti v plačilo na podlagi zahtevka,
predloženega glavnemu dolžniku ali kakemu od solidarnih dolžnikov; to se
zabeleži tudi v knjigovodskem razvidu.

7.19. Vrednotnice, kot so poštne znamke, bloki vozovnic in nalepke za krajevni
javni promet ter boni za prehrano in podobno, se ne posedujejo za pretvorbo v
denar, temveč da bi se z njimi poenostavila posebna plačila skladno z njihovimi
raznovrstnimi nameni. Zato se ne obravnavajo kot gotovina, čeprav se hranijo v
blagajni. Iz tega sledi, da se izkazujejo ločeno od gotovine.

7.20. Z valutnim tečajem je v tem standardu mišljen referenčni tečaj Evropske
centralne banke, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj
poslovne banke.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

7.21. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na
svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno
leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale
organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 7 –
Denarna sredstva (2006).