Slovenski računovodski standard 8 (2016) – KAPITAL

A. Uvod

Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in
razkrivanju kapitala kot obveznosti do lastnikov. Obdeluje:

a) razvrščanje kapitala;

b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj kapitala;

c) začetno računovodsko merjenje kapitala;

č) prevrednotovanje kapitala;

d) razkrivanje kapitala.

Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 7, od 9
do 11 in 20.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske
standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Standard

a) Razvrščanje kapitala

8.1. Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v
plačilo, če organizacija preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala
popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z
zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri
poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju,
odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).

8.2. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve
iz dobička, revalorizacijske rezerve, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista
izguba iz prejšnjih let, in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še
neporavnana čista izguba poslovnega leta.

8.3. Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto organizacije kot:

– delniški kapital,

– kapital z deleži ali

– kapitalska vloga.

Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital.
Nevpoklicani osnovni kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala.

Delniški kapital se pojavlja pri delniških družbah, kapital z deleži pri drugih
gospodarskih družbah, kapitalska vloga pa pri organizacijah posamičnih
lastnikov.

8.4. Delniški kapital se razčlenjuje na delniški kapital iz navadnih delnic,
delniški kapital iz prednostnih delnic in delniški kapital iz posameznih izdaj
delnic.

8.5. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih organizacija pridobi iz
vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih
vložkov, zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno
pridobljenih lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih deležev (vplačani presežek
kapitala), zneski, ki jih organizacija pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic
ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic, zneski,
ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz delnic
oziroma poslovnih deležev, zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta
(na primer poznejša vplačila družbenikov), zneski na podlagi poenostavljenega
zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma poslovnih deležev, zneski
na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala in zneski
prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne
poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube.

Kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala) sestavljajo pri organizaciji
prevzemnici v poslovni kombinaciji pod skupnim upravljanjem tudi zneski iz
obračunane poslovne kombinacije po metodi knjigovodskih vrednosti sredstev in
obveznosti prevzetega podjema.

8.6. Rezerve iz dobička so namensko zadržani del čistega dobička iz prejšnjih
let, predvsem za poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Obvezno se
razčlenjujejo na zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice oziroma lastne
poslovne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička.

8.7. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega
dobička, ki ni v obliki dividend ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala
pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Prenesena čista izguba iz prejšnjih
let je izguba, ki ni poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi
drugimi sestavinami kapitala, predvsem z rezervami ali dobičkom prejšnjih let;
kot takšna zmanjšuje celotni kapital.

8.8. Revalorizacijske rezerve se nanašajo na povečanje knjigovodske vrednosti
opredmetenih osnovnih sredstev zaradi revaloriziranja.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na
povečanje oziroma zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih naložb, aktuarske
dobičke ali izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega
dobička ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti.

b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj kapitala

8.9. Računovodsko pripoznavanje posameznih sestavin kapitala je treba
razlikovati od dejanskega pripoznavanja kapitala kot ostanka sredstev po
odštetju vseh dolgov. Običajno je celotni znesek kapitala le naključno enak
celotni tržni vrednosti delnic ali znesku, za katerega bi bilo mogoče prodati
bodisi čisto premoženje po delih bodisi organizacijo kot celoto po načelu
časovne neomejenosti delovanja.

8.10. Osnovni kapital se pripozna ob pojavitvi denarnih in stvarnih vložkov v
organizacijo in prehodno še ob pojavitvi terjatev do vpisnikov kapitala. Za
pripoznanje ni odločilen znesek odobrenega kapitala, vplačanega kapitala ali
kapitala v obtoku, temveč je odločilen vpisani kapital.

8.11. Vpisane, a še ne vplačane delnice in poslovni deleži so sestavni del
osnovnega kapitala, izraženega tudi v ustreznih terjatvah do delničarjev oziroma
vpisnikov poslovnih deležev. Pri finančnih analizah se še ne vplačani vpisani
kapital odšteva od celotnega kapitala.

Od prejšnjih lastnikov odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži so
sestavni del celotnega kapitala in se odštevajo od njega.

8.12. Vplačani presežek kapitala kot del kapitalskih rezerv se pripozna ob prvi
prodaji delnic oziroma vpisu kapitala ne glede na to, ali se tedaj prehodno
pojavijo še terjatve do vpisnikov. Vplačani presežek kapitala nastane tudi pri
ponovni prodaji predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih
deležev kot presežek njihove prodajne vrednosti nad njihovo nabavno oziroma
knjigovodsko vrednostjo. Kapitalska rezerva (vplačani presežek kapitala) nastane
tudi v družbi z omejeno odgovornostjo, kadar družbeniki pri njeni ustanovitvi
ali pri povečanju osnovnega kapitala vplačajo denarne oziroma stvarne osnovne
vložke, katerih vrednost presega njihovo nominalno vrednost.

8.13. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno
poročilo, oziroma s sklepom pristojnega organa.

8.14. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let se pripozna, ko je sprejet sklep
o razdelitvi bilančnega dobička posameznega poslovnega leta ter so iz njega
izločeni zneski za poravnavo preteklih izgub, zneski za rezerve in deleži
lastnikov kapitala. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let se pripozna, ko je z
rezervami in po sklepu o njeni poravnavi z nabranimi drugimi sestavinami
kapitala, predvsem z dobičkom prejšnjih poslovnih let, ni mogoče v celoti
poravnati. Preneseno čisto izgubo pri organizaciji prevzemniku v poslovni
kombinaciji pod skupnim upravljanjem neposredno povečujejo tudi zneski iz
obračunane poslovne kombinacije po metodi knjigovodskih vrednosti sredstev in
obveznosti prevzetega podjema.

8.15. Revalorizacijske rezerve in rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni
vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljene revalorizacije oziroma izmeritve
sredstev po pošteni vrednosti na koncu poslovnega leta ali med njim.

8.16. Prehodno nerazdeljeni čisti dobiček ali prehodno neporavnana čista izguba
poslovnega leta se pripozna na podlagi potrebnih izračunov za poslovno leto.

8.17. Pripoznanje posamezne sestavine celotnega kapitala v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja se odpravi, kadar je utemeljeno porabljena.

c) Začetno računovodsko merjenje kapitala

8.18. Osnovni kapital in kapitalska rezerva (vplačani presežek kapitala) se
pojavljata z denarnimi in stvarnimi vložki v organizacijo ter prehodno še s
terjatvami do vpisnikov.

8.19. Za najmanjšo emisijsko vrednost odkupljenih in nato umaknjenih lastnih
delnic oziroma lastnih poslovnih deležev se zmanjša osnovni kapital. Če so bile
odkupljene po višji ceni, je treba za razliko hkrati zmanjšati tudi druge
sestavine celotnega kapitala. Za emisijsko vrednost odkupljenih in nato
umaknjenih lastnih delnic in/ali lastnih poslovnih deležev se zmanjša osnovni
kapital. Če so bile/bili odkupljeni po višji ceni, je treba za razliko hkrati
zmanjšati tudi druge sestavine celotnega kapitala. Če so bile/bili
odkupljene/odkupljeni po nižji ceni, je treba za razliko oblikovati kapitalske
rezerve. Če je organizacija umaknjene lastne delnice in/ali lastne poslovne
deleže pridobila neodplačno ali če jih je umaknila v breme čistega dobička ali
prenesenega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, se za
znesek zmanjšanja osnovnega kapitala (v velikosti emisijske vrednosti lastnih
delnic oziroma lastnih poslovnih deležev) povečajo kapitalske rezerve.

č) Prevrednotovanje kapitala

8.20. Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti kot
posledica revalorizacije opredmetenih osnovnih sredstev oziroma izmeritev
finančnih naložb po pošteni vrednosti. Kot prevrednotenje ne velja vračunavanje
novih vplačil, novih izplačil in zneskov, ki izhajajo iz sprotnega čistega
dobička oziroma sprotne čiste izgube.

8.21. Revalorizacijske rezerve se pojavijo zaradi povečanja knjigovodske
vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev ter jih je treba izkazovati ločeno
glede na nastanek. Omogočajo kritje kasnejšega zmanjšanja knjigovodske vrednosti
oziroma oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev.

8.22. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti,
se pojavijo zaradi izmeritve finančnih naložb po pošteni vrednosti in se
prilagajajo spremembam poštene vrednosti. Odpravljajo se preko izkaza poslovnega
izida.

d) Razkrivanje kapitala

8.23. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko
določene informacije in podatke, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi
zahteve po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za
vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v
svojih aktih.

8.24. Pri vsaki vrsti delniškega kapitala je treba posebej razkriti:

a) število izdanih in v celoti vplačanih delnic ter število izdanih in ne v
celoti vplačanih delnic;

b) lastnost delnic (pravice, prednosti in omejitve v zvezi z delnicami
posameznega razreda), tudi omejitve razdeljevanja dividend;

c) izdajo novih delnic, združitev delnic, razdružitev delnic, umik delnic in
spremembo lastnosti delnic;

č) število odkupljenih lastnih delnic in delnic, ki jih imajo druge organizacije
v skupini;

d) podatke o možnih pogojno izdanih delnicah (uresničitev pravice imetnikov
zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice
do nakupa novih delnic).

8.25. Razkrivata se narava in namen vseh vrst rezerv.

8.26. Razkriva se znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) in/ali prednostnih
delnic, ki še niso bile izplačane.

8.27. Razkrivajo se drugi pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem
sestavin kapitala.

C. Opredelitev ključnih pojmov

8.28. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti
in opredeliti.

a) Celotni kapital je kapital, s katerim lastniki financirajo organizacijo. Pri
delniških družbah se lahko imenuje tudi delničarski kapital, to je kapital, ki
pripada delničarjem in ima več sestavin, med katerimi je tudi osnovni kapital,
to je delniški kapital, ki opredeljuje lastništvo nad takšno organizacijo.

b) Odobreni kapital je v statutu določen kapital, do katerega lahko poslovodstvo
poveča osnovni kapital, če dá soglasje nadzorni svet. Odobreni kapital se ne
pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, temveč je naveden le v
pojasnilih k bilanci stanja.

c) Vpisani kapital je v delniški družbi vrednost izdanih delnic; v knjigovodskih
razvidih in bilanci stanja se pripozna kot osnovni kapital ne glede na to, ali
so delnice vplačane ali ne.

č) Vplačani kapital je v delniški družbi razlika med vpisanimi delnicami in še
ne vplačanimi delnicami, v družbi z omejeno odgovornostjo pa razlika med
vpisanim kapitalom in še ne vplačanimi deleži kapitala.

d) Kapital v obtoku je v delniški družbi razlika med vpisanim kapitalom in
odkupljenimi lastnimi delnicami. Imenuje se lahko tudi uveljavljajoči se
kapital.

e) Navadne delnice so del delniškega kapitala. Njihovi lastniki so upravičeni do
soupravljanja. Če je čisti dobiček dovolj velik, da pokrije dividende
prednostnih delnic, se lahko izplačajo dividende.

f) Prednostne delnice so del delniškega kapitala. Njihovi lastniki praviloma
niso upravičeni do soupravljanja. Če je čisti dobiček dovolj velik, se izplačajo
dividende v predvidenem odstotku ali znesku.

g) Kapitalski instrument je pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih po
odštetju vseh dolgov.

h) Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let je zadržani čisti dobiček, ki še ni
razdeljen.

Č. Pojasnila

8.29. Če se osnovni kapital med letom poveča s stvarnimi vložki, se ti izkažejo
med sredstvi z dnem prevzema.

Denarni in stvarni vložki se do dneva vpisa kapitala v sodni register izkazujejo
kot obveznost. Osnovni kapital se poveča z dnem vpisa v sodni register in s tem
dnem se povečanje tudi knjigovodsko pripozna.

8.30. Pridobljene lastne delnice ali lastni poslovni deleži se odštevajo od
kapitala. V izkazu poslovnega izida se ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku ne
pripozna dobiček ali izguba iz tega posla oziroma se vse razlike poračunavajo s
kapitalom.

8.31. Obveznosti za dividende se ne izkazujejo posebej kot sestavni del
kapitala, temveč se izkazujejo kot finančni dolg, čim je čisti dobiček
razdeljen. Sestavni del kapitala je le nerazdeljeni čisti dobiček, preden se
razdeli delničarjem, razporedi v rezerve in tako naprej.

8.32. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega
kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

8.33. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na
svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno
leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale
organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 8 –
Kapital (2006).