Uradni list RS, št. 56/2016
z dne 26. 8. 2016
Na podlagi 4. točke Uvoda v slovenske računovodske standarde 2016 (Uradni list
RS, št. 95/15) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji
dne 21. junija 2016 sprejel
P O J A S N I L O 1
k SRS 2 (2016) – emisijski kuponi
Organizacija, ki ji država na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1)
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13,
56/15, 102/15 in 30/16) razdeli emisijske kupone, te v skladu s SRS 2 pripozna
med neopredmetenimi sredstvi (predlagani konto 005 – Druga neopredmetena
sredstva (tudi emisijski kuponi)) v vrednosti po 1 evro za vsak emisijski kupon
ter za prejete emisijske kupone izkaže v skladu s SRS 11.14. odložene prihodke v
zvezi z državnimi podporami (predlagani konto 966 – Prejete državne podpore).
Organizacija emisijske kupone, ki jih kupi oziroma drugače pridobi zaradi
izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o
varstvu okolja, pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagani analitični
konto 0051 – Kupljeni emisijski kuponi) po nabavni vrednosti in v enakem znesku
pripozna obveznost do dobaviteljev. Če je nadomestljiva vrednost emisijskih
kuponov na koncu poslovnega leta manjša od njihove knjigovodske vrednosti, mora
organizacija knjigovodsko vrednost emisijskih kuponov v skladu s SRS 17
prevrednotiti zaradi oslabitve.
Za vrednost proizvedenih emisij na koncu poslovnega leta organizacija oblikuje
obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja
(predlagani konto 266) v vrednosti po 1 evro za emisijski kupon ter pripozna
poslovne odhodke (predlagani konto 481). Istočasno zmanjša odložene prihodke v
zvezi z državnimi podporami (predlagani konto 966) ter pripozna poslovne
prihodke (predlagani konto 768) v vrednosti po 1 evro za kupon. Če je
organizacija kupila emisijske kupone, ki jih izkazuje med neopredmetenimi
sredstvi (na predlaganem analitičnem kontu 0051), za manjkajoče število
emisijskih kuponov konec leta zmanjša vrednost kupljenih emisijskih kuponov
(predlagani analitični konto 0051) po 1 evro in poveča vrednost emisijskih
kuponov (predlagani konto 0050) po 1 evro. Istočasno sorazmerno po metodi
povprečnih cen zmanjša preostalo knjigovodsko vrednost kupljenih emisijskih
kuponov (predlagani analitični konto 0051) in pripozna poslovne odhodke
(predlagani konto 481).
Obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja
organizacija poravna z izročitvijo emisijskih kuponov.
Če organizacija na koncu poslovnega leta nima dovolj emisijskih kuponov za
poravnavo obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu
okolja, mora dodatno vračunati poslovne odhodke (predlagani konto 481) v znesku,
ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kuponov na koncu poslovnega leta,
in pripoznati vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke (predlagani konto 290).
Če organizacija proda emisijske kupone, katerih število presega obveznost do
države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja, za čisti znesek
prodanih emisijskih kuponov pripozna poslovne prihodke.
Če organizacija kupi emisijske kupone zaradi nadaljnje prodaje, in ne zaradi
izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o
varstvu okolja, jih pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagani analitični
konto 0051). Emisijski kuponi, kupljeni za nadaljnjo prodajo, se med
neopredmetenimi sredstvi izkazujejo zgolj formalno, po vsebini pa so naložbeno
premoženje. Dobički ali izgube pri prodaji emisijskih kuponov po tej točki se
pripoznajo med finančnimi prihodki ali med finančnimi odhodki. Emisijski kuponi,
kupljeni za nadaljnjo prodajo, se vrednotijo po nabavni vrednosti.
V letnem računovodskem poročilu mora organizacija razkriti število pridobljenih
emisijskih kuponov (posebej za pridobljene brezplačno od države in kupljene za
izpolnitev obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o
varstvu okolja ali kupljene za nadaljnjo prodajo), število odtujenih emisijskih
kuponov (posebej za predane državi in prodane) in število (stanje) emisijskih
kuponov na dan poročanja ter vrednost, ki najbolje odraža pošteno vrednost
emisijskih kupov na dan poročanja. Organizacija posebej razkrije znesek
poslovnih odhodkov za emisijske kupone, znesek poslovnih prihodkov od prodanih
emisijskih kuponov ter znesek finančnih prihodkov in finančnih odhodkov iz
trgovanja z emisijskimi kuponi v obračunskem obdobju.
To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.
POJASNILO 1 K SRS 3 (2016) – IZKAZOVANJE IN VREDNOTENJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH
INSTRUMENTOV, KI SE POD DOLOČENIMI POGOJI LAHKO SPREMENIJO V LASTNIŠKE (MEZZANIN
NALOŽBE)
Finančna sredstva, ki so dolžniški finančni instrument in se lahko pod
določenimi pogoji spremenijo v kapitalski finančni instrument, se pri
posojilodajalcu po pridobitvi izkazujejo po odplačni vrednosti, pri
posojilojemalcu pa kot obveznosti iz prejetega posojila.
Če se na podlagi izpolnjenih zahtev tak dolžniški finančni instrument spremeni v
kapitalski finančni instrument, ga organizacija posojilodajalka prerazvrsti iz
kategorije finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo med za prodajo
razpoložljiva finančna sredstva po njegovi odplačni vrednosti na dan
prerazvrstitve. Izguba, ki je že pripoznana v poslovnem izidu, se ne razveljavi.
Odplačna vrednost takega finančnega instrumenta na dan prerazvrstitve postane
njegova nova nabavna vrednost.
Posojilojemalec na dan prerazvrstitve tako finančno obveznost prerazvrsti iz
dolžniškega v kapitalski finančni instrument po njegovi odplačni vrednosti na
dan prerazvrstitve.
To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.
POJASNILO 1 K SRS 5 (2016) – TERJATVE ZA VSTOPNI DAVEK NA DODANO VREDNOST
Povečanje ali zmanjšanje terjatev za vstopni davek na dodano vrednost zaradi
razlike med začasnim in dejanskim odbitnim deležem vstopnega davka na dodano
vrednost po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št.
13/11 – UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15) se pripozna kot
neposredno povečanje ali zmanjšanje posamične nabavne vrednosti sredstev (blaga)
ali storitve.
Ne glede na to se organizacija lahko odloči za razliko med začasnim in dejanskim
odbitnim deležem vstopnega davka na dodano vrednost povečati druge prihodke
skladno s SRS 15.10. ali druge odhodke skladno s SRS 14.9., razen pri
opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih, pri katerih se na
dan 31. decembra za ugotovljeno razliko povečajo ali zmanjšajo nabavne vrednosti
v tem letu kupljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.
Št. 3/16
Ljubljana, dne 21. junija 2016
dr. Samo Javornik l.r.