A. Uvod

Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in
razkrivanju zemljišč, zgradb, opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev.
Obdeluje:

a) razvrščanje opredmetenih osnovnih sredstev;

b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj opredmetenih osnovnih sredstev;

c) začetno računovodsko merjenje in amortiziranje opredmetenih osnovnih
sredstev;

č) prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev;

d) razkrivanje opredmetenih osnovnih sredstev.

Povezan je predvsem s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 2, 8, 14, 15,
20 in 21.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v Slovenske računovodske
standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Standard

a) Razvrščanje opredmetenih osnovnih sredstev

1.1. Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima organizacija v lasti
ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri
ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za
pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljala v te namene v več kot
enem obračunskem obdobju.

1.2. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema,
druga oprema in biološka sredstva.

1.3. Pri zgradbah in opremi je treba ločevati stvari, ki se še gradijo ali
izdelujejo, od stvari, ki so že usposobljene za uporabo.

1.4. Stvari, dane v finančni najem, same niso ali ne spadajo med opredmetena
osnovna sredstva, temveč so sestavni del dolgoročnih finančnih terjatev.

1.5. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja
izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot
terjatve.

1.6. Deleži v skupni dejavnosti obvladovanih opredmetenih osnovnih sredstev se
obravnavajo posebej ter se izkazujejo in razvrščajo glede na vrsto skupaj
obvladovanih sredstev.

b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj opredmetenih osnovnih sredstev

1.7. Opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja
pripozna, če:

a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim;

b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

1.8. Če se pri opredmetenem osnovnem sredstvu ugotovijo kakovostne spremembe v
duhu SRS 1.3., 1.4. oziroma 1.6., se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih.

1.9. Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih razvidih in
bilanci stanja se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.

c) Začetno računovodsko merjenje in amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev

1.10. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob
začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti.

Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter
stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano
uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve, stroški preizkušanja delovanja
sredstva, ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med
nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se
ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Nabavno
vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo
opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.

Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se ob
pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti. Če ni znana, pa po pošteni vrednosti,
povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju
sredstva za nameravano uporabo. Donacije in državne podpore za pridobitev
opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti,
temveč se vštevajo med odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano
amortizacijo.

1.11. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se
razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali
vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega
osnovnega sredstva, se obravnava vsak del posebej.

1.12. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali
izdelanega v organizaciji, tvorijo neposredni stroški, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki
mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z
njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, sestavljajo
pa jo stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za
uporabo. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti
večja od tiste v duhu SRS 1.10.

1.13. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, pridobljenega z
zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno
in deloma nedenarno, pri čemer je denarni del nepomemben v razmerju do celotne
nabavne vrednosti, se določi po pošteni vrednosti pridobljenega opredmetenega
osnovnega sredstva, razen če:

a) menjalni posel nima komercialne (trgovalne vsebine), ali

b) poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo
izmeriti.

Menjalni posel ima komercialno vsebino, če:

a) se ustroj (tveganje, časovna razporeditev in višina) denarnih tokov prejetega
sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva; ali

b) se vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna
transakcija vplivala, zaradi tega posla spremeni;

c) je razlika v točkah a) ali b) velika v primerjavi s pošteno vrednostjo
zamenjanih sredstev.

Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega
dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala,
odražati denarne tokove po obdavčitvi.

Če se prejeto sredstvo v zamenjavi ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova
nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

1.14. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se v poslovnih
knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna
sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz
SRS 1.1.

1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom po začetni
pripoznavi sredstva, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če so izpolnjeni
pogoji iz SRS 1.7., razen primerov iz SRS 1.16.

1.16. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena
(popravilo je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih
koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti
sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.

Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih
osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

1.17. Za opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje
posebej nabavna oziroma revalorizirana nabavna vrednost, posebej amortizacijski
popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja
pa zgolj knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se sredstvo izkaže po
odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti in nabranih izgub
zaradi oslabitve.

1.18. Ob začetku amortiziranja se določijo metoda amortiziranja opredmetenih
osnovnih sredstev in letne amortizacijske stopnje.

1.19. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja
v obračunsko obdobje. Uporabljena metoda amortiziranja se presodi vsaj ob koncu
vsakega poslovnega leta, in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih
gospodarskih koristi, izvirajočih iz amortizirljivega sredstva, pomembno
spremeni, se metoda amortiziranja spremeni tako, da ustreza spremenjenemu
vzorcu. Taka sprememba se obravnava kot sprememba računovodske ocene.

1.20. Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva v njegovi
dobi koristnosti je mogoče uporabljati različne metode: metodo enakomernega
časovnega amortiziranja, metodo padajočega amortiziranja in metodo proizvedenih
enot. Uporabljena metoda amortiziranja odseva ocenjeni vzorec pojavljanja
gospodarskih koristi iz opredmetenega osnovnega sredstva. Če vzorca ni mogoče
zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja.
Preostala vrednost se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer
se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva. Če so
stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost
pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost se preveri najmanj na koncu
vsakega poslovnega leta. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje,
se pripozna kot strošek.

Stroški amortizacije se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in
proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki, in vplivajo na poslovni
izid posameznega obračunskega obdobja.

1.21. Stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih z
državnimi podporami ali z donacijami, se obračunavajo posebej; iz odloženih
prihodkov se vnašajo med poslovne prihodke posameznega poslovnega leta zneski,
ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.

1.22. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega
meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Sredstvo je razpoložljivo za
uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo
na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.

Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja
amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih obračunskih
obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.

1.23. Doba koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva je odvisna od:

a) pričakovanega fizičnega izrabljanja;

b) pričakovanega tehničnega staranja;

c) pričakovanega gospodarskega staranja;

č) pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. Kot doba koristnosti
posameznega sredstva se upošteva tista, ki je najkrajša glede na posamezni
dejavnik izmed naštetih dejavnikov.

1.24. Med letom se glede na izbrano medletno poročanje organizacije obračunavajo
začasni stroški amortizacije. Končni obračun amortizacije se izdela ob sestavi
računovodskih izkazov za zunanje poročanje.

1.25. Ob sestavljanju vsakokratnih končnih obračunov amortizacije je treba pri
pomembnejših postavkah preverjati dobo koristnosti opredmetenih osnovnih
sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati, če se pričakovanja
pomembno razlikujejo od ocen. Učinek preračuna se obravnava kot sprememba
računovodske ocene.

1.26. Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, se
izvaja po določbah SRS 1.19. do 1.25.

1.27. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je
sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev najemojemalca. Njegova nabavna
vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote
najemnin, in sicer tisti, ki je manjša. Vsi začetni neposredni stroški najemnika
se prištejejo znesku, ki je pripoznan kot sredstvo.

Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z
najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru
pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

1.28. Opredmeteno osnovno sredstvo, vzeto v finančni najem, se izkazuje ločeno
od drugih istovrstnih opredmetenih osnovnih sredstev.

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti
usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če ni
utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja
finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem
amortizirati bodisi med trajanjem finančnega najema bodisi v dobi njegove
koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije s
finančnim najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se obračunavajo
posebej.

1.29. Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še
uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani
za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

1.30. Razlika med čisto prodajno vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko
vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med
prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost ob odtujitvi
večja od knjigovodske vrednosti, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke,
če je knjigovodska vrednost večja od čiste prodajne vrednosti ob odtujitvi.

1.31. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora
organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti
ali model revaloriziranja; izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino
opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere
le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po
njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in
nabrano izgubo zaradi oslabitve.

č) Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev

1.32. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove
knjigovodske vrednosti zaradi uporabe modela revaloriziranja in zmanjšanje
njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve.

1.33. Po pripoznanju je treba opredmeteno osnovno sredstvo, katerega pošteno
vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti in za katerega merjenje po pripoznanju je
organizacija izbrala model revaloriziranja ob upoštevanju SRS 1.31., razvidovati
po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan
revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in
kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Revaloriziranje mora biti dovolj
redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se
ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja.

1.34. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje
poštene vrednosti.

1.35. Kadar se opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti po modelu
revaloriziranja, se na dan revaloriziranja amortizacijski popravek vrednosti
izloči v breme nabavne oziroma revalorizirane nabavne vrednosti sredstva in se
čisti knjigovodski znesek revalorizira na novo pošteno vrednost, ki postane nova
revalorizirana vrednost, od katere se obračunava amortizacija.

Znesek preračuna v zvezi z izločitvijo amortizacijskega popravka vrednosti in
revaloriziranjem na novo pošteno vrednost povečuje ali zmanjšuje knjigovodsko
vrednost.

1.36. Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo revalorizira, se mora
revalorizirati celotna skupina opredmetenih osnovnih sredstev, v katero spada.

1.37. Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja poveča, se
povečanje prizna neposredno v kapitalu kot revalorizacijska rezerva. Povečanje
iz revaloriziranja pa se med poslovnimi prihodki pripozna v poslovnem izidu, če
se odpravi zmanjšanje iz oslabitve istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v
poslovnem izidu.

1.38. Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja zmanjša,
zmanjšanje do razpoložljivega zneska najprej bremeni revalorizacijsko rezervo,
razlika pa se med poslovnimi odhodki pripozna v poslovnem izidu.

1.39. Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je
pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del
revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno,
razen če pomeni dejansko ustvarjeni dobiček; to je razlika med čisto prodajno
vrednostjo od odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva in knjigovodsko
vrednostjo opredmetenega osnovnega sredstva.

1.40. Opredmeteno osnovno sredstvo se prevrednoti zaradi oslabitve, če njegova
knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost
se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri
uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če poštene vrednosti ni mogoče
zanesljivo izmeriti, se kot nadomestljiva vrednost upošteva vrednost pri
uporabi. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega:

a) ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe
sredstva in njegove končne odtujitve;

b) uporabo ustrezne diskontne mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih.

Vrednost pri uporabi se praviloma ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto, to je
najmanjšo določljivo skupino sredstev, katerih nenehna uporaba je vir denarnih
prejemkov, večinoma neodvisnih od denarnih prejemkov iz drugih sredstev ali
skupin sredstev.

Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od
njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na
njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve.
Izguba zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu
nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek
amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z
amortizirljivimi sredstvi.

1.41. Izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri opredmetenem osnovnem sredstvu v
prejšnjih obdobjih, je treba razveljaviti, kadar in samo kadar se je spremenila
ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega
sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem
primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo
nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi
oslabitve. Pri razveljavitvi izgube zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega
sredstva pa povečana knjigovodska vrednost ne sme presegati knjigovodske
vrednosti, ki bi bila ugotovljena (po odštetju amortizacijskega popravka
vrednosti), če pri njem v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi
oslabitve, razen če je takšno povečanje posledica revaloriziranja. Razveljavitev
izgube zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu
nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Podrobnejša pravila oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev ureja SRS 17 –
Oslabitev opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev.

d) Razkrivanje opredmetenih osnovnih sredstev

1.42. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko
določene informacije in podatke, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi
zahteve po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za
vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v
svojih aktih.

1.43. Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna
razkritja:

a) podlag za merjenje, uporabljenih pri ugotavljanju revalorizirane nabavne
vrednosti;

b) nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti, nabranega
amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na
začetku in koncu obračunskega obdobja;

c) sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja
(zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja).

1.44. Pri vsaki večji skupini amortizirljivih sredstev se razkrivajo:

a) podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se
izkazujejo amortizirljiva sredstva;

b) uporabljene metode amortiziranja;

c) upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje;

č) kosmati znesek vrednosti amortizirljivih sredstev in z njimi povezan popravek
vrednosti.

1.45. Če je prišlo do pripoznanja izgub zaradi oslabitve ali razveljavitve
izgube zaradi oslabitve, se razkrijejo razlogi in učinki oslabitve oziroma
razveljavitve oslabitve.

C. Opredelitev ključnih pojmov

1.46. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti
in opredeliti.

a) Nabavna vrednost je znesek denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov ali pa
poštena vrednost drugih nadomestil, plačana oziroma dana za pridobitev sredstva
v času njegove nabave ali gradnje, ali kjer je primerno, znesek, pripisan temu
sredstvu ob začetnem pripoznanju.

b) Revalorizirana vrednost je zaradi revaloriziranja spremenjena vrednost
opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu revaloriziranja.

c) Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna po odštetju
vseh nabranih amortizacijskih popravkov in nabranih izgub zaradi oslabitve.

č) Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je večja izmed
dveh postavk: njegova (njena) poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje,
ali njegova (njena) vrednost pri uporabi.

d) Doba koristnosti je obdobje, v katerem je pričakovati, da bo sredstvo na
voljo organizaciji za uporabo, ali obdobje, v katerem je pričakovati, da bo
organizacija proizvedla določeno število proizvodnih ali podobnih enot z uporabo
takšnega sredstva.

e) Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske,
v katerih ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapušča in ki
pomenijo stroške. Amortizacija je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju
zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek.

f) Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki:

a) se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta,

b) imajo omejeno dobo koristnosti, ter

c) so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev,
se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov.

g) Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost, popravljena pri prevrednotenju
sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost.

h) Amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka
amortizirljivemu znesku, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko enaka
vsakokratni knjigovodski vrednosti, zmanjšani za ocenjeno preostalo vrednost.

i) Amortizacijska stopnja je pri enakomernem časovnem amortiziranju razmerje med
vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in
amortizacijsko osnovo, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko tudi
razmerje med preostalo dobo koristnosti in celotno dobo koristnosti.

j) Časovno amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dobo
koristnosti.

k) Metoda proizvedenih enot (uporabnostno oziroma funkcionalno amortiziranje) je
ena izmed metod obračunavanja amortizacije, pri kateri obračunani zneski
amortizacije temeljijo na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva.

l) Doba gospodarne uporabe je doba, v kateri je pričakovati, da bo sredstvo
lahko gospodarno uporabljal en uporabnik ali več uporabnikov, ali doba, v kateri
je mogoče pričakovati, da bo en uporabnik ali več uporabnikov s sredstvom
pridobil(-o) neko število proizvodnih ali podobnih enot.

m) Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga organizacija na ta
dan prejela za odtujitev sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške
odtujitve, če bi starost in stanje sredstva že nakazovala konec njegove dobe
koristnosti.

n) Stroški odtujitve so stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi
sredstva ali denar ustvarjajoče enote, brez stroškov financiranja in davka iz
dobička. To so na primer stroški prodaje, ki obsegajo predvsem morebitne pravne
stroške, dajatve, stroške odstranitve sredstva in neposredne dodatne stroške,
povezane s pripravljanjem sredstva za prodajo. Stroški prodaje izključujejo
prevozne in druge stroške, ki so potrebni, da pride sredstvo na trg.

o) Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva
ali denar ustvarjajoče enote presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost.

p) Finančni najem je najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne
koristi, povezani z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom,
prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi
ne. Takega najema praviloma ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu
zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček.

r) Najmanjša vsota najemnin je znesek, ki ga najemnik plača ali plačuje med
trajanjem najema, od katerega so odšteti stroški za storitve in davki, ki jih je
moral plačati najemodajalec, a jih bo dobil vrnjene, in sicer pri najemniku
skupaj z vsemi zneski, za katere jamči najemnik, z njim povezana stranka ali pa
kaka druga neodvisna stranka.

s) Pri najemu sprejeta (uporabljena) obrestna mera je diskontna stopnja, ki na
začetku najema povzroči, da je sedanja vrednost seštevka najmanjše vsote
najemnin in nezajamčene preostale vrednosti enaka vsoti poštene vrednosti v
najem danega sredstva in vseh začetnih neposrednih stroškov najemodajalca.

š) Pri najemu predpostavljena obrestna mera je obrestna mera, ki bi jo najemnik
moral plačati za podoben najem. Če je ni mogoče določiti, pa je to obrestna
mera, ki bi jo najemnik moral plačati na začetku najema, če bi si za podoben čas
in na podlagi podobnega jamstva sposodil denar, potreben za nakup sredstva.

t) Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v organizaciji
v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev za pridobitev opredmetenega osnovnega
sredstva. To so tisti stroški, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če se ne bi
pojavili izdatki za sredstvo v pripravi. Določijo se v znesku dejanskih stroškov
namenskih posojil ali na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil,
zmanjšanih za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno
naložbo izposojenih sredstev. Organizacija ne začne pripisa stroškov izposojanja
k delu nabavne vrednosti, dokler niso izpolnjeni naslednji pogoji:

a) v organizaciji nastanejo izdatki za sredstvo;

b) v organizaciji nastanejo stroški izposojanja;

c) organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za
nameravano uporabo.

Organizacija preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so končane
dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo.

u) Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so nekratkoročna
sredstva (skupina za odtujitev), za katera (katere) knjigovodsko vrednost se
utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih
dvanajstih mesecih, in ne z nadaljnjo uporabo.

v) Biološko sredstvoje živa žival ali rastlina.

z) Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja živih živali ali
rastlin (bioloških sredstev) v organizaciji v sredstva za prodajo, kmetijske
pridelke ali dodatna biološka sredstva.Kmetijska dejavnost obsega različne vrste
dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih
pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi
ribogojstvo). Zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo, se obravnavajo enako
kot druga zemljišča.

Č. Pojasnila

1.47. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po
dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot
drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost
po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med
material.

1.48. Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli opredmetenih
osnovnih sredstev za različne namene, ki so pogosto odvisni tudi od tehničnih
okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavajo v skladu z dejansko
namembnostjo. Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot
opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe,
nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se
amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Nadomestni deli, namenjeni
popravilom ali vzdrževanju, se obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob
nabavi prenese v vrednost zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost
zmanjša v breme stroškov materiala.

1.49. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega
sredstva se vštevajo v nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva do
njegove usposobitve za uporabo, če nastaja dlje kot eno leto.

1.50. Nabavna vrednost nepremičnin in opreme vključuje tudi začetno oceno
stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve nahajališča ob pridobitvi ter
stroške, ki se pojavijo v obdobju uporabe za druge namene, kot je proizvajanje
zalog.

Nabavno vrednost povečujejo tudi stroški preizkušanja delovanja sredstva,
zmanjšani za morebitni postranski čisti izkupiček (na primer iz prodaje vzorcev,
izdelanih na stopnji preizkušanja opreme). Upošteva se lahko le čisti izkupiček
od prodaje proizvodov, ki nastanejo med spravljanjem sredstva na njegovo mesto
in v primerno stanje.

1.51. Če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih
osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih
sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave
gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe.

1.52. Nabavna vrednost poslovnih prostorov, ki so del zgradbe (etažna lastnina)
in so pridobljeni na podlagi gradbene pogodbe, kupoprodajne pogodbe ali na drugi
pravni podlagi, zajema tudi vrednost pridobitve solastniškega deleža na
pripadajočem zemljišču, ki je namenjeno neposredno uporabi zgradbe, brez
katerega zgradba ni uporabna za predvideni namen. Idealni delež na zemljišču, ki
pripada lastniku dela zgradbe, ne more biti samostojni predmet pravnega prometa,
saj je razpolaganje z njim povezano s poslovnimi prostori. Zato se ta delež ne
more izkazati kot posebno opredmeteno osnovno sredstvo, temveč se njegova
vrednost všteje v nabavno vrednost poslovnih prostorov oziroma ustreznega dela
zgradbe. V takšnem primeru se določi preostala vrednost pridobljenih poslovnih
prostorov (dela zgradbe) najmanj v znesku, izračunanem na podlagi podatkov o
ceni stavbnega zemljišča in odstotnega deleža površine ali vrednosti
pridobljenih poslovnih prostorov glede na celotno površino oziroma vrednost
zgradbe, v kateri so poslovni prostori.

1.53. Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, tudi
če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in
odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne
amortizirajo. Če so v nabavno vrednost sredstev všteti stroški razgradnje,
odstranitve ali obnove prostora, na katerem se ta nahajajo, se njihov del v
nabavni vrednosti amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz teh stroškov.

1.54. Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri
drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena.

1.55. Amortizacija sestavnih delov opredmetenih osnovnih sredstev se obravnava
posebej. Sestavni deli opredmetenih osnovnih sredstev se za obračun amortizacije
lahko razporedijo v skupine. Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki
ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni.

1.56. Amortizacijo je treba obračunavati tudi, če se sredstvo ne uporablja več
ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Pri metodi
proizvedenih enot (funkcionalnem amortiziranju) je znesek amortizacije lahko
nič, ker ni proizvodnje.

1.57. Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:

a) zemljiščih in drugih naravnih bogastvih;

b) opredmetenih osnovnih sredstvih do začetka obračunavanja amortizacije;

c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega
pomena;

č) spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč in podobnega;

d) drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih uporaba ni časovno omejena.

1.58. Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo in
ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo
za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo.

Sredstvo se prerazporedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju;

b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se
kupec);

c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva;

č) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni
prerazvrstitvi.

Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo
za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo ali ko se odpravi
pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Takšno nekratkoročno sredstvo
ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali
pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je
manjša.

1.59. Ne glede na določbe SRS 1.31. se biološko sredstvo, ki je opredmeteno
osnovno sredstvo in se v skladu s SRS 1.1. uporablja v kmetijski dejavnosti,
meri po pošteni vrednosti, zmanjšani zastroške prodaje, kadar je na dan
začetnega pripoznanja pošteno vrednost takega biološkega sredstva mogoče
zanesljivo izmeriti.

Biološko sredstvo, ki se fizično drži zemljišča (na primer drevo v gozdnem
nasadu), se meri po nabavni vrednosti ločeno od zemljišča.

Če obstaja za biološko sredstvo v njegovi sedanji namestitvi in stanju delujoči
trg, je borzna cena na takšnem trgu ustrezna podlaga za določitev poštene
vrednosti takšnega sredstva. Če ima organizacija dostop na različne delujoče
trge, uporabi ceno na trgu, ki jo bo po pričakovanju uporabljala.

Če delujoči trg ne obstaja, uporabi organizacija za določitev poštene vrednosti:

a) zadnjo obstoječo ceno posla na trgu, če se med datumom tega posla in koncem
poročevalskega obdobja gospodarske okoliščine niso pomembno spremenile; in/ali

b) tržno ceno (tržne cene) podobnih sredstev s prilagoditvami, ki odsevajo
razlike, če je (so) na razpolago.

Pogodbene cene za prodajo na kak prihodnji datum niso ustrezne za določanje
poštene vrednosti, ker mora poštena vrednost odsevati sprotni trg, na katerega
vstopata v posel voljna kupec in prodajalec.

Dobiček ali izguba iz spremembe poštene vrednosti biološkega sredstva se
pripozna v poslovnem izidu prek poslovnih prihodkov in odhodkov.

Kadar poštene vrednosti biološkega sredstva na dan začetnega pripoznanja zaradi
nerazpoložljivosti tržnih cen ni mogoče zanesljivo izmeriti, je treba biološko
sredstvo izmeriti po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in
nabrane izgube zaradi oslabitve. Če se kasneje poštena vrednost lahko zanesljivo
izmeri, se mora biološko sredstvo meriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje.

1.60. O finančnem najemu praviloma govorimo, če je izpolnjen eden izmed tehle
pogojev:

a) na koncu najema se lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika; šteje se,
da je ta pogoj izpolnjen, če to nedvoumno izhaja iz najemne pogodbe;

b) najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju
precej nižja od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi, na začetku
najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;

c) trajanje najema se ujema z večjim delom dobe gospodarne uporabe sredstva, na
koncu pa se lastništvo prenese ali ne;

č) na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin skoraj enaka
pošteni vrednosti najetega sredstva;

d) najeta sredstva so tako posebne narave, da jih lahko brez večjih sprememb
uporablja samo najemnik.

1.61. Znaki okoliščin, ki posamič ali skupaj vodijo do uvrstitve najema med
finančne najeme, so tudi:

a) če najemnik lahko odpove najem, najemodajalčeve izgube zaradi odpovedi
bremenijo najemnika;

b) dobički ali izgube zaradi spreminjanja poštene preostale vrednosti pripadajo
najemniku;

c) najemnik lahko podaljša najem v naslednje obdobje za najemnino, ki je
pomembno manjša od tržne.

1.62. Vsi najemi, ki niso finančni, so poslovni. Najem nepremičnin (predvsem
zemljišč in zgradb) se uvršča med poslovne ali finančne najeme na enak način kot
najemi drugih sredstev.

1.63. Pri poslovnih najemih se najemnine (brez stroškov storitev, na primer
zavarovanja in vzdrževanja) pripoznajo kot odhodek po enakomerni časovni metodi,
razen če kaka druga dosledna podlaga bolj ustreza časovni razporeditvi
uporabnikovih koristi.

1.64. Opredmetena osnovna sredstva se lahko pridobijo za zagotavljanje varnosti
ali varovanje okolja. Takšne pridobitve ne povečajo neposredno prihodnjih
gospodarskih koristi obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev, a utegnejo biti
potrebne, da bi organizacija pridobivala prihodnje gospodarske koristi iz drugih
svojih sredstev. Takšna opredmetena osnovna sredstva je treba pripoznati kot
sredstva, saj omogočajo prihodnje gospodarske koristi iz sredstev, povezanih z
njimi, ki bodo pritekale v organizacijo in bodo večje, kot bi bile, če do
takšnih pridobitev sploh ne bi prišlo. Tudi takšna opredmetena osnovna sredstva
se morajo zaradi oslabitve prevrednotovati, če njihova knjigovodska vrednost
presega njihovo nadomestljivo vrednost.

1.65. Nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot
naložbene nepremičnine, se obravnavajo kot naložbene nepremičnine v gradnji ali
izdelavi.

Opredmeteno osnovno sredstvo, ki se uporablja za dajanje v najem in ki
izpolnjuje pogoje za razvrstitev med naložbene nepremičnine, se obravnava po SRS
6.

1.66. Biološka sredstva, ki se uporabljajo v kmetijski dejavnosti in se
izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi ob izpolnjevanju pogojev iz SRS
1.1., so predvsem večletni nasadi (brez vrednosti zemljišč, povezanih z njimi),
živali, ki so namenjene za delo (na primer konji, voli, mule, osli in druge
živali), živali za priplod ali za pleme ter živali, ki so namenjene za
pridobivanje kmetijskih pridelkov (na primer mleka, volne, medu in jajc).

Za večletne nasade velja, da njihove poštene vrednosti na dan začetnega
pripoznanja zaradi nerazpoložljivosti tržnih cen praviloma ni mogoče zanesljivo
izmeriti. Zato se večletni nasadi merijo po modelu nabavne vrednosti.

1.67. Izguba se ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, ovrednotenega po
pošteni vrednosti, lahko pojavi, ker se od poštene vrednosti biološkega sredstva
odštejejo stroški prodaje. Ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva pa se
lahko pojavi tudi dobiček, na primer, ko je tele rojeno.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

1.68. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na
svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno
leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale
organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 1 –
Opredmetena osnovna sredstva (2006) in SRS 13 – Stroški amortizacije (2006) in
Pojasnilo k SRS 1 (2006).