Slovenski računovodski standard 23 (2016) – OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE

A. Uvod

Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov,
v katerih so predstavljene spremembe vseh sestavin kapitala, tudi razdelitev
čistega dobička in poravnava izgube v obravnavanem obdobju; uporablja se za
zunanje potrebe, lahko pa tudi za notranje potrebe. Obdeluje:

a) razvrščanje izkazov gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje;

b) osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovno
poročanje;

c) prilagojeno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje
poslovno poročanje;

č) razkrivanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

Ta standard je glede vrednotenja v izkazu gibanja kapitala zajetih postavk in
dodatnega razkrivanja povezan s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1
do 11 (predvsem s SRS 8). Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z
opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom
v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Standard

a) Razvrščanje izkazov gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

23.1. Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so
resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali
medletna obdobja, za katera se sestavlja.

23.2. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da prikazuje spremembe vseh
sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja.

23.3. Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh
sestavin kapitala.

b) Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovno
poročanje

23.4. V razpredelnici sestavljajo prvo razsežnost (stolpce) različne vrste
kapitala, pri katerih se spremembe pojavljajo ali pri eni ali več vrstah
kapitala skupaj z nasprotnimi predznaki:

I. Vpoklicani kapital

1. Osnovni kapital

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička

1. Zakonske rezerve

2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže

3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka)

4. Statutarne rezerve

5. Druge rezerve iz dobička

IV. Revalorizacijske rezerve

V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

VI. Preneseni čisti poslovni izid

1. Preneseni čisti dobiček

2. Prenesena čista izguba

VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta

1. Čisti dobiček poslovnega leta

2. Čista izguba poslovnega leta

VIII. Skupaj

Gospodarske kategorije v oklepajih oziroma označene z znakom – so odštevne
postavke. Pri nevpoklicanem kapitalu je podatek v oklepaju odbitna postavka, kar
pomeni zmanjšanje vpoklicanega kapitala. Zaradi vpoklica nevpoklicanega kapitala
se zmanjša nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) in posledično poveča
vpoklicani kapital.

23.5. V razpredelnici sestavljajo drugo razsežnost (vrstice) možni pojavi, ki
povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih kategorij. Ti
pojavi so lahko:

A.1. Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja

a) Preračuni za nazaj

b) Prilagoditve za nazaj

A.2. Začetno stanje poročevalskega obdobja

B.1. Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki

a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala

b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala

c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala

č) Vnos dodatnih vplačil kapitala

d) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev

e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev

f) Vračilo kapitala

g) Izplačilo dividend

h) Izplačilo nagrad organom vodenja in nadzora

i) Druge spremembe lastniškega kapitala

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

b) Sprememba revalorizacijskih rezerv iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih
sredstev

c) Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni
vrednosti

č) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja

B.3. Spremembe v kapitalu

a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala

b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine
kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora

c) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu
skupščine

č) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala

d) Oblikovanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih
sestavin kapitala

e) Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter
razporeditev na druge sestavine kapitala

f) Druge spremembe v kapitalu

C. Končno stanje poročevalskega obdobja

Podatki v oklepajih oziroma označeni z znakom – so odštevne postavke. V vsaki
vrstici pod B.3. Spremembe v kapitalu se hkrati pojavijo prištevne in odštevne
postavke pri različnih sestavinah kapitala, ki se v isti vrstici medsebojno
izničijo.

23.6. Teoretično možne postavke, ki pri posamezni organizaciji ne prihajajo v
poštev, se v uradni listini ne navajajo.

23.7. V izkazu gibanja kapitala se zaradi primerjave prikazujejo uresničeni
podatki v obravnavanem obračunskem obdobju in uresničeni podatki v enakem
prejšnjem obračunskem obdobju. Primerjalni podatki izkaza gibanja kapitala
prejšnjega obračunskega obdobja se lahko prenesejo tudi med pojasnila.

c) Prilagojeno razčlenjevanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje
poslovno poročanje

23.8. Morebitne prilagoditve za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev
ter preračuni za nazaj zaradi popravka napak se nanašajo na saldo prenesenega
čistega poslovnega izida in se kažejo v prilagoditvi začetnega stanja
prenesenega čistega poslovnega izida.

23.9. Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz bilančnega dobička ali
bilančne izgube kot pravno opredeljena odločitvena kategorija iz Zakona o
gospodarskih družbah:

a) čisti poslovni izid poslovnega leta;

b) preneseni čisti dobiček/prenesena čista izguba (odbitna postavka),

c) zmanjšanje kapitalskih rezerv;

č) zmanjšanje rezerv iz dobička;

d) povečanje rezerv iz dobička po sklepu organov vodenja in nadzora (zakonskih
rezerv, rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže ter statutarnih
rezerv);

e) povečanje rezerv iz dobička po sklepu organov vodenja in nadzora (drugih
rezerv iz dobička);

f) znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan

bilančni dobiček (a + b + č – d – e – f), ki ga skupščina razporedi za dividende
delničarjem, druge rezerve, prenos v naslednje leto in druge namene,

ali

= bilančna izguba (a + b + c + č – d – e – f).

Organizacija lahko namesto v izkazu gibanja kapitala členitev vrstičnih postavk
B.2 Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja (od a) do č)) in B.3
Spremembe v kapitalu (od a) do f)) predstavi v pojasnilih, v izkazu gibanja
kapitala pa predstavi samo vrstični postavki B.2 Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja in B.3 Spremembe v kapitalu.

č) Razkrivanje postavk v izkazu gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

23.10. Pojasnijo se razlogi za vsako spremembo posamezne gospodarske kategorije
ter povezavo sprememb kapitala (vrstice iz B.1, B.2 in B.3 v SRS 23.5) s
spremembami gospodarskih kategorij v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida
oziroma izkazu vseobsegajočega donosa.

23.11. Morebitne prilagoditve za nazaj zaradi sprememb računovodskih usmeritev
ter preračuni zaradi popravka napak za nazaj, ki se nanašajo na saldo
prenesenega čistega poslovnega izida, zahtevajo razkritja za vsa pretekla
obdobja in za začetek obračunskega obdobja.

23.12. Spremembe rezerv in revalorizacijskih rezerv se obravnavajo po vrstah.

V letnem izkazu gibanja kapitala se predstavita delitev čistega dobička in
poravnava čiste izgube, potem ko računovodske izkaze za predhodno obračunsko
(poročevalsko) obdobje sprejme pristojni organ. Dividende v zvezi s
poročevalskim obdobjem, za katero je sestavljen izkaz gibanja kapitala, pa tudi
druge odločitve skupščine delniške družbe se tako predstavijo v naslednjem
poročevalskem obdobju.

C. Opredelitev ključnih pojmov

23.13. V tem standardu so uporabljeni izrazi, ki jih je treba razložiti in
opredeliti.

a) Revalorizacijske rezerve se nanašajo na prevrednotenje kapitala zaradi
povečanja vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.

b) Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na
neiztržene dobičke oziroma neiztržene izgube iz naslova prevrednotenja finančnih
naložb, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost, aktuarske dobičke ali
izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega dobička ali
dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti.

c) Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja sestoji iz čistega
poslovnega izida poročevalskega obdobja in drugega vseobsegajočega donosa, ki
vsebuje postavke (nerealiziranih) dobičkov in izgub, ki niso pripoznane v
poslovnem izidu.

Č. Pojasnila

23.14. Pri sestavini I.1. Osnovni kapital iz SRS 23.4. se praviloma pojavljajo
tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega poročevalskega
obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje poročevalskega
obdobja, v B.1 povečanje zaradi vpisa vpoklicanega osnovnega kapitala (ob
hkratnem povečanju denarnih ali stvarnih sredstev oziroma terjatev), povečanje
zaradi vpisa nevpoklicanega osnovnega kapitala (ob hkratnem povečanju
nevpoklicanega kapitala kot odbitne postavke) in zmanjšanje zaradi umika
osnovnega kapitala (ob hkratnem zmanjšanju denarnih ali stvarnih sredstev
oziroma terjatev), v B.3 povečanje zaradi spojitve drugih sestavin kapitala, to
je kapitalskih rezerv, zakonskih rezerv, statutarnih rezerv, drugih rezerv iz
dobička, rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti,
revalorizacijskih rezerv ali prenesenega čistega dobička v na novo opredeljeni
osnovni kapital (ob hkratnem zmanjšanju teh drugih sestavin kapitala), pa tudi
zmanjšanje zaradi poravnave prenesene izgube ali izgube poslovnega leta z
zmanjšanjem osnovnega kapitala ali zmanjšanje zaradi prenosa med kapitalske
rezerve (ob hkratnem povečanju teh rezerv), v C pa končno stanje.

23.15. Pri sestavini I.2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) iz SRS
23.4. se praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje
konec prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v
A.2 začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.1 povečanje zaradi vpisa
nevpoklicanega osnovnega kapitala (ob hkratnem povečanju osnovnega kapitala),
zmanjšanje zaradi vpoklica vpisanega osnovnega kapitala (ob hkratni pojavitvi
terjatve do vpisnika), v C pa končno stanje kot odbitna postavka od osnovnega
kapitala.

23.16. Pri sestavini II. Kapitalske rezerve iz SRS 23.4. se praviloma pojavljajo
tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega poročevalskega
obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje poročevalskega
obdobja, v B.1 povečanje zaradi presežka vplačil nad nominalnimi zneski delnic
oziroma deležev kapitala, povečanje zaradi zneskov, ki jih podjetje pridobi pri
izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad
nominalnim zneskom obveznic, povečanje zaradi zneskov, ki jih dodatno vplačajo
družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev (ob hkratnem povečanju
sredstev), ter zmanjšanje zaradi umika kapitala (ob hkratnem zmanjšanju denarnih
ali stvarnih sredstev oziroma terjatev), v B.3 zmanjšanje zaradi poravnave čiste
izgube poslovnega leta ali izgube iz prejšnjih let (ob hkratnem zmanjšanju te
izgube), zmanjšanje zaradi prenosa na osnovni kapital (ob hkratnem povečanju
osnovnega kapitala), povečanje zaradi razpustitve rezerv za lastne delnice in
lastne poslovne deleže (ob zmanjšanju rezerv za lastne delnice in lastne
poslovne deleže, do katerega je prišlo s prenosom iz kapitalskih rezerv) ter
povečanje na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, v C pa končno stanje.

23.17. Pri sestavini III.1. Zakonske rezerve iz SRS 23.4. se praviloma
pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje
poročevalskega obdobja, v B.3 povečanje zaradi razporeditve čistega dobička
poročevalskega obdobja ali prenesenega čistega dobička (ob hkratnem zmanjšanju
čistega dobička kot sestavine kapitala), povečanje iz drugih rezerv, zmanjšanje
zaradi poravnave čiste izgube poročevalskega obdobja ali prenesene izgube (ob
hkratnem zmanjšanju te izgube kot odbitne sestavine kapitala) ter zmanjšanje
zaradi povečanja osnovnega kapitala, v C pa končno stanje.

23.18. Pri sestavini III.2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže
iz SRS 23.4. se praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1
stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za
nazaj, v A.2 začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.3 povečanje zaradi
razporeditve čistega dobička poročevalskega obdobja ali prenesenega čistega
dobička (ob hkratnem zmanjšanju čistega dobička kot sestavine kapitala),
povečanje zaradi prenosa iz statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička (ob
hkratnem zmanjšanju teh rezerv) in zmanjšanje zaradi njihovega vračanja drugim
sestavinam kapitala, iz katerih so nastale, če ni več potrebe po kritju
vrednosti odkupljenih lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev (ob hkratnem
povečanju teh sestavin), v C pa končno stanje.

23.19. Pri sestavini III.3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot
odbitna postavka) iz SRS 23.4. se praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS
23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni
in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.1
povečanje (odbitne postavke) zaradi nakupa lastnih delnic in lastnih poslovnih
deležev ter zmanjšanje (odbitne postavke) zaradi odtujitve oziroma umika lastnih
delnic in lastnih poslovnih deležev, v C pa končno stanje (kot odbitna
postavka).

23.20. Pri sestavini III.4. Statutarne rezerve iz SRS 23.4. se praviloma
pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje
poročevalskega obdobja, v B.1 zmanjšanje zaradi porabe statutarnih rezerv (ob
hkratnem zmanjšanju sredstev), v B.3 povečanje zaradi razporeditve čistega
dobička poročevalskega obdobja ali prenesenega čistega dobička (ob hkratnem
zmanjšanju čistega dobička kot sestavine kapitala), zmanjšanje zaradi morebitnih
prenosov na druge sestavine kapitala, na primer osnovni kapital ali rezerve za
lastne delnice in lastne poslovne deleže (ob hkratnem povečanju teh sestavin),
povečanje zaradi odprave prenosov na druge sestavine kapitala, na primer rezerv
za lastne delnice in lastne poslovne deleže (ob hkratnem zmanjšanju teh
sestavin) ter zmanjšanje zaradi poravnave izgube (ob hkratnem zmanjšanju izgube
kot odbitne sestavine kapitala), v C pa končno stanje.

23.21. Pri sestavini III.5. Druge rezerve iz dobička iz SRS 23.4. se praviloma
pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje
poročevalskega obdobja, v B.1 zmanjšanje zaradi porabe drugih rezerv iz dobička
(ob hkratnem zmanjšanju sredstev), v B.3 povečanje zaradi razporeditve čistega
dobička (ob hkratnem zmanjšanju čistega dobička kot sestavine kapitala),
zmanjšanje zaradi morebitnih prenosov na druge sestavine kapitala, na primer
osnovni kapital ali rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže (ob
hkratnem povečanju teh sestavin), povečanje zaradi odprave prenosov na druge
sestavine kapitala, na primer rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže
(ob hkratnem zmanjšanju teh sestavin) ter zmanjšanje zaradi poravnave izgube (ob
hkratnem zmanjšanju izgube kot odbitne sestavine kapitala), v C pa končno
stanje.

23.22. Pri sestavini IV. Revalorizacijske rezerve iz SRS 23.4. se praviloma
pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje
poročevalskega obdobja, v B.2 povečanje zaradi izmeritve sredstev, pri katerih
razlike še ne vplivajo na čisti poslovni izid poročevalskega obdobja, na večjo
pošteno vrednost (ob hkratnem povečanju sredstev), povečanje zaradi odprave
popravka vrednosti revalorizacijskih rezerv za odloženi davek, zmanjšanje zaradi
izmeritve sredstev po manjši pošteni vrednosti, zmanjšanje zaradi oslabitve
sredstev, v zvezi s čimer se prvotno pojavi ta sestavina kapitala (ob hkratnem
zmanjšanju sredstev), zmanjšanje zaradi oblikovanja popravka vrednosti
revalorizacijskih rezerv za odloženi davek in zmanjšanje zaradi prenosa na
poslovne prihodke ali finančne prihodke, ker ga je treba vključiti v oblikovanje
čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja, v C pa končno stanje.

23.23. Pri sestavini V. Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja na pošteno
vrednost, se praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1
stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za
nazaj, v A.2 začetno stanje poročevalskega obdobja, B.2 povečanje zaradi
izmeritve sredstev, pri katerih razlike še ne vplivajo na čisti poslovni izid
poročevalskega obdobja, na večjo pošteno vrednost (ob hkratnem povečanju
sredstev), povečanje zaradi odprave popravka vrednosti rezerv, nastalih zaradi
prevrednotenja na pošteno vrednost za odloženi davek, zmanjšanje zaradi
izmeritve sredstev po manjši pošteni vrednosti, zmanjšanje zaradi oslabitve
sredstev, v zvezi s čimer se prvotno pojavi ta sestavina kapitala (ob hkratnem
zmanjšanju sredstev), zmanjšanje zaradi oblikovanja popravka vrednosti rezerv,
nastalih zaradi prevrednotenja na pošteno vrednost za odloženi davek, in
zmanjšanje zaradi prenosa na finančne prihodke, ker ga je treba vključiti v
oblikovanje čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja (ob hkratnem
povečanju finančnih prihodkov), v C pa končno stanje.

23.24. Pri sestavini VI.1. Preneseni čisti dobiček iz SRS 23.4. se praviloma
pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec prejšnjega
poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2 začetno stanje
poročevalskega obdobja, v B.1 zmanjšanje zaradi izplačila dividend (ob hkratnem
zmanjšanju sredstev ali povečanju obveznosti do družbenikov), v B.3 zmanjšanje
zaradi umika kapitala (ob hkratnem povečanju kapitalskih rezerv), zmanjšanje
zaradi prerazporeditve v rezerve iz dobička (ob hkratnem povečanju teh rezerv),
zmanjšanje zaradi poravnave izgube iz prejšnjih let (ob hkratnem zmanjšanju
izgube kot odbitne sestavine kapitala), povečanje zaradi prerazporeditve čistega
dobička poročevalskega obdobja (ob hkratnem zmanjšanju čistega dobička
poslovnega leta) ali zmanjšanje zaradi prenosa v osnovni kapital (ob hkratnem
povečanju osnovnega kapitala), v C pa končno stanje.

23.25. Pri sestavini VI.2. Prenesena čista izguba (kot odbitna postavka) iz SRS
23.4. se praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje
konec prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v
A.2 začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.3 povečanje zaradi prenosa čiste
izgube poročevalskega obdobja na preneseno čisto izgubo, zmanjšanje zaradi
razporeditve čistega dobička poročevalskega obdobja (ob hkratnem zmanjšanju
njegovega preostalega stanja med sestavinami kapitala) in zmanjšanje zaradi
poravnave s pomočjo prenesenega čistega dobička, drugih rezerv iz dobička,
statutarnih rezerv, kapitalskih rezerv in zakonskih rezerv (ob hkratnem
zmanjšanju teh sestavin kapitala), v C pa končno stanje.

23.26. Pri sestavini VII.1. Čisti dobiček poslovnega leta iz SRS 23.4. se
praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec
prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2
začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.2 vnos čistega dobička iz izkaza
poslovnega izida za poročevalsko obdobje (ob hkratnem prenosu iz tega izkaza), v
B.3 zmanjšanje zaradi poravnave prenesene izgube (ob hkratnem zmanjšanju njenega
preostalega stanja kot odbitne sestavine kapitala), zmanjšanje zaradi
razporeditve v druge sestavine kapitala (ob hkratnem povečanju teh sestavin) in
zmanjšanje zaradi kasnejše vključitve v preneseni čisti dobiček (ob hkratnem
njegovem povečanju), v C pa končno stanje.

23.27. Pri sestavini VII.2. Čista izguba poslovnega leta iz SRS 23.4. se
praviloma pojavljajo tele postavke iz SRS 23.5.: v vrstici A.1 stanje konec
prejšnjega poročevalskega obdobja, preračuni in prilagoditve za nazaj, v A.2
začetno stanje poročevalskega obdobja, v B.2 vnos čiste izgube poročevalskega
obdobja, v B.3 zmanjšanje zaradi poravnave s pomočjo prenesenega čistega
dobička, drugih rezerv iz dobička, statutarnih rezerv, kapitalskih rezerv in
zakonskih rezerv (ob hkratnem zmanjšanju teh sestavin kapitala) in zmanjšanje
zaradi kasnejše vključitve v preneseno čisto izgubo (ob njenem hkratnem
povečanju), v C pa končno stanje.

23.28. Prikaz bilančnega dobička ali bilančne izgube po zahtevah Zakona o
gospodarskih družbah je podlaga za odločanje nadzornega sveta ali skupščine, ki
vodi do končnih sprememb, predstavljenih v izkazu gibanja kapitala. To omogoča,
da se na skupščini lahko razdeli le manj kot čisti dobiček poslovnega leta, če
se morajo povečati rezerve ali/in ima organizacija na bilančni presečni dan
dolgoročno odložene stroške razvijanja in ni drugih povečanj, ali da se lahko
razdeli tudi več kot čisti dobiček poslovnega leta, če se uporabijo še preneseni
čisti dobiček in/ali rezerve. Bilančna izguba je lahko manjša od izgube
poslovnega leta, če jo je mogoče poravnati s prenesenim čistim dobičkom iz
prejšnjih let ali z zmanjšanjem rezerv, lahko pa je tudi večja od izgube
poslovnega leta, če ji je treba prišteti še izgubo, preneseno iz prejšnjih let,
in ni drugih zmanjšanj, ter znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja. Pri
ugotavljanju in razporejanju bilančnega dobička in bilančne izgube je treba
upoštevati možnosti in posledice s finančnega zornega kota.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

23.29. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo
na svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno
leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale
organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 27
– Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje (2010).