A. Uvod
Ta standard je povezan z Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom
SRS ter s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 17 ter 20 do 23.
Izvajalci gospodarskih javnih služb (GJS) navedene standarde uporabljajo
neposredno pri pripoznavanju, odpravi pripoznanja, merjenju in vrednotenju
sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov,
odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala.
Poleg določb navedenih standardov pa izvajalci GJS upoštevajo še določila tega
standarda. Določila tega standarda so obvezna za vse organizacije, ki opravljajo
gospodarske javne službe. Uporabljajo se, če zakon ne določa drugače.
Ta standard se opira na predpise, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb.
Njegova določila so namenjena računovodskemu poročanju za poslovne potrebe.
Oblike poročanja za davčne in statistične potrebe ter potrebe regulatorja
urejajo posebni predpisi.
Z izvajalci GJS so v tem standardu mišljene vse pravne osebe, ki v skladu s
predpisi opravljajo gospodarske javne službe, ne glede na organizacijsko obliko
in ne glede na to, ali so te službe njihova celotna dejavnost ali le njen del.
S posamezno gospodarsko javno službo po tem standardu je mišljena vsaka
posamezna podeljena pravica za izvajanje gospodarske javne službe na določenem
območju. Če občine podelijo skupno koncesijo ali z odlokom določijo, da se v
okviru skupne javne organizacije spremlja izvajanje posamezne gospodarske javne
službe skupaj za te občine, se določbe SRS 32 o posamezni gospodarski javni
službi nanašajo na vse podeljene pravice teh občin za izvajanje posamezne
gospodarske javne službe kot na eno pravico. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj
izvajanja te gospodarske javne službe za te občine pod enakimi pogoji za vse
uporabnike oziroma odjemalce. Velja, da je pogoj izpolnjen, kadar se storitve
GJS uporabnikom iz teh občin zaračunavajo po enotni ceni.
Določila tega standarda glede ločenega spremljanja prihodkov in odhodkov ter
izdelave izkaza poslovnega izida za posamezno gospodarsko javno službo veljajo
smiselno enako tudi za vse druge posebne ali izključne pravice, ki jih podeli
javni organ izvajalcu GJS.
B. Standard
a) Posebnosti razporejanja prihodkov in odhodkov
32.1. Izvajalec GJS oblikuje za vsako gospodarsko javno službo poslovnoizidno
mesto, za katero se ugotavljajo prihodki ter na njem nastali in njemu prisojeni
stroški.
32.2. Izvajalec GJS določi za gospodarske javne službe ustrezne stroškovne
nosilce, na katere se razporejajo stroški na podlagi izračunov.
32.3. Pri razporejanju posrednih stroškov mora izvajalec GJS uporabiti sodila,
ki temeljijo na aktivnostih, ki povzročajo te stroške. Če teh aktivnosti ni
mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi
deleža neposrednih stroškov.
32.4. Prispevki, takse in druge javne dajatve so stroški izvajalca GJS, če je ta
zavezanec za plačilo teh dajatev kot izvajalec dejavnosti. Če so kot zavezanci
za plačilo tovrstnih dajatev opredeljeni uporabniki storitev gospodarske javne
službe, prejemnik dajatev pa je javni organ, izvajalec GJS plačila teh dajatev
javnemu organu ne izkaže med stroški, prejetih sredstev pa ne med prihodki.
32.5. Če se v okviru regulacije cene gospodarske javne službe izvede poračun
preveč zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega leta v enkratnem znesku
pred zaključkom ali v prvem trimesečju po zaključku obračunskega obdobja, se
znesek izvedenega poračuna evidentira kot znižanje prihodkov preteklega
obračunskega obdobja. Če se poračun izvede na način prilagoditve cene po
zaključku obračunskega obdobja, se prihodki pripoznajo v zneskih, kot so bili
zaračunani za posamezno obračunsko obdobje.
b) Posebnosti ugotavljanja prihodkov
32.6. Prihodki od poslovanja izvajalca GJS so vsi zneski od prodaje proizvodov
oziroma storitev, ne glede na to, kdo je plačnik. Prispevki, takse in/ali druga
plačila, ki jih izvajalec GJS na podlagi zakona pobira za državo ali lokalno
skupnost, niso prihodki izvajalca GJS.
32.7. Med prihodke od poslovanja uvršča izvajalec GJS tudi prispevke
posameznikov, krajevnih skupnosti in drugih oseb za vzdrževanje objektov in
naprav ter za opravljanje gospodarskih javnih služb, razen če je z zakonom ali
odlokom lokalne skupnosti posebej določeno, da so prispevki namenski. Namenski
prispevki so sredstva, ki imajo naravo javne dajatve, določene z zakonom ali
drugim predpisom, in ne plačila za dobavljene proizvode, opravljene storitve ali
nadomestila za uporabo javne službe. Tovrstna sredstva se na podlagi zakona ali
drugega predpisa zbirajo od odjemalcev oziroma jih na enaki podlagi prispeva
država ali lokalna skupnost. Zanje sta značilna tako namensko zbiranje kot tudi
namenska poraba, oboje pa je določeno z zakonom ali drugim predpisom vnaprej –
pred začetkom zbiranja teh sredstev.
Namenske prispevke, ki niso vključeni v ceno proizvoda ali storitve, uvršča
izvajalec GJS med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje
katerih so bili zbrani.
c) Posebnosti prevrednotovanja
32.8. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju
uporablja izvajalec GJS model nabavne vrednosti.
č) Vrste in vsebine posebnih razpredelnic in pojasnil k računovodskim izkazom
32.9. Letno poročilo izvajalca GJS vsebuje poleg razpredelnic, predpisanih z
Zakonom o gospodarskih družbah in drugimi predpisi ali določenih s SRS, še tele
razpredelnice in pojasnila k računovodskim izkazom:
– izkaz poslovnega izida izvajalca GJS, razdeljen na izkaze poslovnega izida za
posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti;
– prikaz sodil, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in
druge dejavnosti razporejeni prihodki in odhodki;
– način razporejanja prihodkov in odhodkov po posameznih poslovnoizidnih mestih
in stroškovnih nosilcih;
– podbilance stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za posamezne
gospodarske javne službe ter za druge dejavnosti, če tako zahteva predpis ali
izvajalec GJS ocenjuje, da so te podbilance pomembne za sprejemanje poslovnih
odločitev;
– prikaz sodil, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in
druge dejavnosti razporejena sredstva in obveznosti do njihovih virov, če tako
zahteva predpis ali izvajalec GJS ocenjuje, da so te podbilance pomembne za
sprejemanje poslovnih odločitev;
– prikaz dobička oziroma izgube posameznih GJS, ki ga oziroma jo bo izvajalec
GJS smel oziroma moral poračunati v prihodnjih obdobjih;
– lastniške deleže države, lokalnih skupnosti in drugih v osnovnem kapitalu;
– predstavitev zneska in deleža depozitov pri bankah v okviru posojil;
– finančne naložbe in terjatve do države ali lokalne skupnosti, in sicer po
njihovih vrstah;
– vrednost osnovnih sredstev gospodarske javne infrastrukture, ki jo ima v
najemu izvajalec GJS (v zabilančni evidenci).
C. Datuma sprejetja in začetka uporabe
32.10. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo
na svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Izvajalci GJS, ki imajo
poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016,
preostali izvajalci GJS pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu.
Izvajalci GJS z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 35
– Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb (2006) in Pojasnilo k SRS
35 (2006).