A. Uvod

Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in
razkrivanju poslovnih in finančnih dolgov. Obdeluje:

a) razvrščanje dolgov;

b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj dolgov;

c) računovodsko merjenje dolgov;

č) prevrednotovanje dolgov;

d) razkrivanje dolgov.

Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 8, 14, 15, in
20.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske
standarde in Okvirom SRS (2016).

B. Standard

a) Razvrščanje dolgov

9.1. Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev,
ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta
dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek.

9.2. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi se pojavljajo, ker
posojilodajalci vnašajo v organizacijo denarna sredstva ali ker z denarjem
poplačujejo njegove poslovne dolgove, poslovni dolgovi pa se pojavljajo, ker
dobavitelji vnašajo v organizacijo prvine, potrebne pri ustvarjanju proizvodov
in opravljanju storitev. Obstajajo tudi dolgovi, prevzeti od drugih oseb.

9.3. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in
izdani dolžniški vrednostni papirji razen izdanih čekov, ki se štejejo kot
odbitna postavka pri denarnih sredstvih. Podvrsta dobljenih posojil so tudi
dobljene vloge in tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema.

9.4. Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene
storitve, obveznosti do zaposlenih za opravljeno delo, obveznosti do financerjev
v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz naslova
javnih dajatev, ki so z zakoni in drugače predpisane kot splošno obvezne ter
tako vključujejo davke, prispevke, trošarine in druge obvezne javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in
obveznosti do kupcev iz prejetih varščin.

9.5. Dolgovi se razčlenjujejo na tiste do organizacij v skupini in na tiste do
drugih. Dolgovi se razčlenjujejo tudi na tiste, pri katerih se kot financerji
pojavljajo banke ter druge pravne in fizične osebe.

9.6. Vrednost dolgov je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi
finančnimi instrumenti, ki spadajo med finančne naložbe ali finančne obveznosti.

b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj dolgov

9.7. Dolg se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot obveznost,
če:

a) je verjetno, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki, ki
omogočajo gospodarske koristi;

b) je znesek za njegovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti.

9.8. Finančni oziroma poslovni dolg se v knjigovodskih razvidih in bilanci
stanja pripozna kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma
prejemkov oziroma prejemov in z njimi povezanih obračunov nastane obveznost,
določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.

9.9. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo,
če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena,
razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati).

9.10. Zamenjava med posojilojemalcem in posojilodajalcem na podlagi dolgovnih
instrumentov z bistveno različnimi določbami je izbris starega dolga, katerega
posledica je odprava pripoznanja tega dolga, in pripoznanje novega dolgovnega
inštrumenta. Pomembno spremembo določb obstoječega dolgovnega inštrumenta
(zaradi finančnih težav dolžnika) je treba obravnavati kot spremembo starega
dolga.

c) Začetno računovodsko merjenje dolgov

9.11. Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki v primeru finančnih dolgov dokazujejo prejem
denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih
dolgov pa prejem proizvoda ali blaga ali opravljeno storitev ali opravljeno delo
oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu, pa tudi prejem
opredmetenih osnovnih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem.

9.12. Dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane
zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.
Dolgovi se prav tako lahko kasneje neposredno povečajo ali pa ne glede na
opravljeno plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za znesek, o katerem
obstaja sporazum z upniki (na primer kasnejši popusti, dogovorjeni v času
sklenitve posla; vračila prodanega blaga in priznane reklamacije ter kasneje
ugotovljene napake). Pri nakupu na odloženo plačilo in pri prekoračitvi
pogodbenega roka za plačilo se tisti del dolga, ki se nanaša na obresti,
obravnava kot finančni odhodek, in ne kot sestavni del vrednosti kupljene stvari
ali storitve.

Kasnejša zmanjšanja dolgov (razen za dobljene predujme in varščine) skladno s
sporazumom z upniki (na primer kasnejši popusti, vračila prodanega blaga in
priznane reklamacije ter kasneje ugotovljene napake), ne pa z opravljenimi
plačili ali drugačnimi poravnavami, zmanjšujejo ustrezne stroške oziroma
poslovne odhodke ali finančne odhodke.

9.13. Dolgovi, ki so vezani na izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, se
pripoznajo, ko jih prvi kupci vplačajo.

9.14. Pri zamenjavi dolga se razlika v pripoznanem znesku upošteva kot finančni
prihodek oziroma finančni odhodek. To velja tudi pri prenosu finančnega dolga na
drugo osebo oziroma odstopu tega dolga drugi osebi.

9.15. Stroški izposojanja v zvezi z dolgovi so finančni odhodki, razen če so
všteti v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih
sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.

9.16. Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih
obresti.

č) Prevrednotovanje dolgov

9.17. Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v
domačo valuto.

Povečanje dolgov zaradi tečajnih razlik povečuje finančne odhodke, zmanjšanje
dolgov pa finančne prihodke.

d) Razkrivanje dolgov

9.18. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko
določene informacije in podatke, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi
zahteve po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so predpisana za
vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v
svojih aktih.

9.19. Pri dobljenih finančnih dolgovih se razkrivajo dobljeni nezavarovani
dolgovi in dobljeni zavarovani dolgovi.

9.20. Za posamezno vrsto dolgov se razkrivajo:

a) obdobje do zapadlosti v plačilo;

b) obrestna mera in drugi pogoji, pod katerimi so bili pridobljeni.

9.21. Za vsako vrsto dolgov se razkrivajo informacije o:

a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja;

b) obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

9.22. Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za
popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej.

9.23. Pri izpostavljenosti kreditnemu (zaupanjskemu) tveganju se razkrivajo:

a) vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takšnemu
tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja vrednosti kateregakoli
poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki
izhajajo iz finančnih instrumentov;

b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja.

9.24. Poimensko se razkrivajo dolgovi do članov uprave, članov nadzornega sveta
in notranjih lastnikov.

C. Opredelitev ključnih pojmov

9.25. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti
in opredeliti.

a) Dolgoročni dolg je dolg, ki v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom
dokončno zapade v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni.

b) Kratkoročni dolg je dolg, ki v skladu s pogodbo ali drugim pravnim aktom
zapade v plačilo najkasneje v letu dni ali je na dan sestavitve bilance stanja
že zapadel v plačilo.

c) Poslovni cikel organizacije je čas od pridobitve sredstva za delovanje do
njegove prodaje za denar. Če poslovni cikel organizacije ni jasno opredeljen,
velja, da traja dvanajst mesecev. V organizacijah, v katerih je poslovni cikel
daljši od enega leta, se kot kratkoročne(i) razvrščajo tudi terjatve (dolgovi) z
rokom zapadlosti nad enim letom. Takšna razvrstitev se smiselno upošteva tudi
pri pripravi bilance stanja.

č) Kreditiranje je dajanje na up, ki omogoča dolžniku prejetje proizvoda, blaga
ali storitve ob odloženem plačilu ali odloženi nasprotni dajatvi.

d) Posojanje je dajanje denarja ali drugih nadomestnih stvari, pri čemer se
dolžnik obveže, da bo po določenem roku vrnil enake zneske denarja ali enake
količine drugih nadomestnih stvari.

e) Varščina je zastavljena nadomestna stvar, ki jo dá dolžnik upniku v
zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolžniku je dana varščina
izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot obveznost, ki zapade
v plačilo ob poravnavi terjatve. Če je upnik pri prodaji ali ponovni zastavitvi
varščine omejen, ker ima dolžnik pravico in zmožnost zastavljeno varščino
odkupiti v kratkem roku, upnik ne izkazuje varščine v svoji bilanci stanja,
temveč le v zunajbilančnem razvidu.

f) Dobljeni predujem je znesek denarja, s katerim kupec plača dobavitelju
prihodnje dobave proizvodov, blaga ali storitev. Pri dobavitelju je obveznost do
kupca.

g) Finančni instrument je pogodba, na podlagi katere nastane finančno sredstvo
ene organizacije in hkrati finančna obveznost ali kapitalski finančni instrument
druge organizacije. Pri tem je finančno sredstvo vsako sredstvo, ki je:

a) denar;

b) pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo;

c) pogodbena pravica zamenjati finančne instrumente z drugimi pod pogoji, ki
utegnejo biti ugodni;

č) kapitalski finančni instrument druge organizacije; ali

d) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi instrumenti.

Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:

a) izročiti denar ali drugo finančno sredstvo;

b) zamenjati finančne instrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti
neugodni; ali

c) pogodba, ki se (lahko) poravna z lastnimi kapitalskimi instrumenti.

Kapitalski finančni instrument pa je vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež
v sredstvih po odštetju dolgov.

h) Vrednostni papir (vrednostnica) je prenosljiva listina, s katero se
izdajatelj zaveže izpolniti na njej zapisano obveznost do njenega zakonitega
imetnika. Lastniški vrednostni papir izda organizacija v zvezi s svojim
kapitalom, dolžniški vrednostni papir pa v zvezi s svojim dolgom.

i) Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim se dolg izmeri ob začetnem
pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oziroma zmanjšan (po metodi
efektivnih obresti) za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo
zapadlim zneskom.

Č. Pojasnila

9.26. Dolgovi pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja
izkažejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna
mera, ki jo v primerljivih poslih dosega organizacija. Tovrstnih dolgov ni treba
diskontirati, če je ob nastanku dolgovnega razmerja obdobje do dokončne
zapadlosti dolga krajše od enega leta.

Dolgovi, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena
obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci
stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila.

9.27. Obveza je tisto, kar se po določenih normah, predpisih mora storiti,
opraviti; kot takšna ni nujno predmet računovodskega obravnavanja ali
vključevanja v bilanco stanja. Obveznost je pravno razmerje, na podlagi katerega
je ena od strank upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; kot
takšna je predmet računovodskega obravnavanja in vključevanja v bilanco stanja,
vendar ni istovetna z dolgom. Dolg je tisto, kar mora kdo vrniti, poravnati,
zlasti v denarju. Poleg obveznosti v zvezi z dolgovi obstajajo tudi druge
obveznosti, na primer v zvezi s kapitalom.

9.28. Obveznosti na podlagi kreditov so obveznosti do dobaviteljev za odloženo
plačevanje pri njih kupljenega blaga in/ali storitev.

9.29. Z obveznostmi na podlagi posojil v obliki obveznic so mišljene obveznosti
z določenimi vračilnimi roki ali roki za vračilo glavnice neizrabljenega
posojila ob nespremenljivi obrestni meri za še ne odplačano posojilo.

9.30. Z valutnim tečajem je v tem standardu mišljen referenčni tečaj Evropske
centralne banke, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj
poslovne banke.

9.31. Dolgoročni dolgovi so povezani z obveznostmi, ki dokončno zapadejo v
plačilo v obdobju, daljšem od leta dni. V bilanci stanja se dolgoročni dolgovi,
ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani), in dolgoročni dolgovi, ki bodo
zapadli v plačilo v največ letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot
kratkoročni dolgovi.

D. Datuma sprejetja in začetka uporabe

9.32. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na
svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo poslovno
leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja 2016, preostale
organizacije pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 9 –
Dolgoročni dolgovi (2006) in SRS 11 – Kratkoročni dolgovi (2006).