Odprto pismo ZOA_novela_2019 predlog sprememb Eviras Boštjan Štefanič S.P

Ker predlagatelj zakona poiskuša doseči, da bomo samostojni podjetniki pričeli metati ljudi na cesto je izvajalec osebne asistence Eviras Boštjan Štefanič s.p posredoval v okviru javne obravnave predloga sprememb zakona o osebni asistenci predloge, ki so bili posredovani na ministrstvo za delo ter na več, kot 40 e naslovov slovenskih medijev, še zlasti teh pa po trenutnih odzivih problematika kaj dosti ne zanima zaradi lobijev invalidskih organizacij.

REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

Radeče: 03.07.2019

1. Dne 27.06.2019 je prišel v javno obravnavo predlog spremembe zakona o osebni asistenci za katerega predlogi in pobude se sprejemajo na vašem ministrstvu do ponedeljka 29.07.2019.
V zvezi s tem podajam predloge pravočasno v upanju, da bodo v končni različici predloga zakona, ki jih bo državni zbor obravnaval tudi v čim večji meri upoštevani, kajti so tudi finančno argumentirani.

2. Samostojnemu podjetniku Eviras Boštjan Štefanič S.P., Močilno 2a, 1433 Radeče je bil z odločbo ministrstva št. 14109-24/2019-2 z dne 22. 02. 2019 podeljen status izvajalca osebne asistence in je pod številko ZOA-046 vpisan v register izvajalcev osebne asistence.

3. Najprej moram izraziti protest nad postopanjem vašega ministrstva pri zakonu o osebni asistenci. Zavedati se morate, da ste zaradi izredno ohlapnih zahtev glede izvajalcev osebne asistence še zlasti na strani samostojnih podjetnikov posameznikov, kjer niste postavili nikakršnih omejitev povzročili požar, ki ga bo potrebno pogasiti, na žalost zopet v škodo tistih, ki smo izvajanje osebne asistence prevzeli z vso odgovornostjo, ter tudi z vsem spoštovanjem tako do uporabnikov, kot tudi do asistentov. Koliko škode bo pri gašenju požara nastalo pa je odvisno od tega, kakšne bodo spremembe zakona, po predlogu, ki je v javni razpravi bo škoda pri nekaterih precejšnja.
Nekorektno je, da ministrstvo meče vse izvajalce osebne asistence, ki imamo status samostojnega podjetnika in nam je podeljen status izvajalca osebne asistence v en koš in to zgolj zaradi samega statusa samostojni podjetnik, čeprav eni delamo korektno in lahko svoje poslovanje vsak trenutek pokažemo za napake drugih in pomankljivega nadzora s strani ministrstva in inšpektorata, ki ga pa ni več kot okrožnice očitno niste zmožni narediti ne moremo prevzemati odgovornosti in jih tudi ne bomo. Dejstvo je, da so mnogi institut samostojnega podjetnika zlorabili, ker je nenazadnje tudi zakon to dovoljeval in še dovoljuje, vendar kljup temu pa smo tudi podjetniki, ki nismo bili registrirani zgolj za namen izvajanja osebne asistence ampak smo osebno asistenco dodali v nabor svojih storitev, ki jih opravljamo. Prav tako tudi sami osebne asistence ne izvajamo na terenu torej nismo osebni asistenti ampak smo za ta namen tudi zaposlili delavce in to za nedoločen čas. Vse to jaz imam, ampak sedaj po predlogu zakona boste vzeli možnost izvajanja osebne asistence vsem samostojnim podjetnikom, tudi tistim, ki smo in delamo še vedno korektno, hkrati boste s tem, ko bo samostojnim podjetnikom onemogočeno izvajanje osebne asistence tudi prisilili, da delavce, ki smo jih zaposlili dobesedno vržemo na cesto. Jaz imam zaposleno delavko, ki je stara 60 let in po predlogu zakona bom moral to gospo poslati na cesto. Se zavedate kaj pomeni 60 letni ženski vzeti delo? Gospa je tik pred upokojitvijo in sedaj jo poslati na borzo, kjer nikoli več verjetno ne bo našla službe za nedoločen čas? Upam, da na ministrstvu niste padli tako nizko, da boste določene podjetnike s statusom izvajalca osebne asistence prisilili, da starejše delavce, ki smo jih korektno zaposlili, zmečemo na cesto in nam tako naprtili grehe vseh tistih, ki so zakon o osebni asistenci zlorabili in ga še zlorabljajo v koristoljubne namene. Mladina tako ne želi delati, ker je razkorak med višino denarno socialne pomoči in višino neto plače enostavno premajhen.

Zaradi vsega navedenega protestiram proti takemu krutemu nekorektnemu in diskriminatornemu ter v določenih primerih celo kaznivemu trenutnemu izvajanju zakona, hkrati pa protestiram tudi k predlogom, ki jih je vaše ministrstvo poslalo v javno razpravo. Hkrati s protestom pa vlagam tudi nekaj predlogov, ki bi prepričan sem o tem pripeljali do veliko boljših rešitev in s tem do kvalitetnejšega zakona, kot takega.

4. Predlog spremembe zakona o osebni asistenci:

Kot samostojni podjetnik, ki svojo pridobitno dejavnost opravljam že skoraj 7 let sem namreč prvi in edini slepi računovodja v republiki sloveniji institut s.p ja dobro poznam, zato podajam predloge spremembe zakona, kajti ni dvoma, da spremembe so potrebne.

Najprej navajam člene, ki jih je potrebno spremeniti, nato pa še pri posameznem členu argumente zakaj in kako ter pri določenih členih tudi finančno strukturo, kajti s.p poznam in vem kako stvari stojijo in ni potrebno biti poseben strokovnjak, da bi ugotovil kaj se dogaja danes in kako to, kar je danes preprečiti.

1. Člen
V Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) se v 10. členu za besedo samostojni podjetniki posamezniki doda besedna zveza pod določenimi pogoji.

2. Člen
Za 10. členom se doda novi 10. a člen, ki se glasi:
10. a člen
Pogoji za samostojnega podjetnika:
»(1) Samostojni podjetnik posameznik mora polek pogojev iz 10. in 12. člena tega zakona izpolnjevati tudi naslednje pogoje
– V republiki sloveniji mora biti registriran za opravljanje pridobitne dejavnosti minimalno 12 mesecev na dan oddaje vloge za pridobitev statusa izvajalca osebne asistence.
– Iz poslovnega registra, ki ga vodi pristojni organ mora biti razvidno, da ima samostojni podjetnik posameznik registrirano glavno dejavnost, kot pridobitno dejavnost. Pridobitna dejavnost ne more biti dejavnost, ki je določena kot dejavnost osebne asistence po tem zakonu.
– Imeti mora ločen transakcijski račun zase, kot fizično osebo in za svoje podjetje.

»(2) Ob podelitvi statusa izvajalca osebne asistence iz 28. člena tega zakona mora samostojni podjetnik posameznik v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe ministrstvu predložiti sklep o računovodski usmeritvi po kateri bo finančno vodil izvajanje osebne asistence. Računovodska usmeritev je pogoj, da ministrstvo z izvajalcem osebne asistence sklene pogodbo iz 12. a člena tega zakona.

»(3) Samostojni podjetnik posameznik mora do 15. julija ministrstvu predložiti vmestno finančno poročilo za tekoče koledarsko leto v katerem je razvidna poraba sredstev pridobljenih iz naslova izvajanja storitev osebne asistence do 31. marca pa mora ministrstvu predložiti končno poročilo za preteklo koledarsko leto.

»(4) V kolikor samostojni podjetnik posameznik vmesnega poročila ne predloži v določenem roku ali pa je iz poročila razvidna nenamenska poraba sredstev ministrstvo odstopi od izvajanja pogodbe za koledarsko leto.

3. Člen
12. člen zakona o osebni asistenci se ne spreminja prvi predlog ali drugi predlog:
V prvi alineji drugega odstavka 12. člena se za besedilom »področje socialnega varstva« črta vejica in besedilo » v kolikor izvaja osebno asistenco za več kot pet uporabnikov«.
Doda se nova alineja, ki se glasi:
Določba iz prejšnje alineje ne velja za izvajalce osebne asistence, ki so do uveljavitve tega zakona imeli zaposlene osebne asistente v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja za nedoločen čas in sami osebne asistence pri uporabniku niso izvajali a so jo že koordinirali ter sprejemali odgovornosti za kvaliteto storitev kljup temu, da ustreznega izpita po predpisih iz socialnega varstva nimajo.

Prehodna določba:

4. Člen
(1) Izvajalci osebne asistence, ki so do uveljavitve tega zakona bili vpisani v register izvajalcev osebne asistence in delujejo v pravno organizacijski obliki kot samostojni podjetniki posamezniki, morajo do 31.12.2019 ministrstvu predložiti dokazila iz 10. a člena tega zakona in s tem ohranijo status izvajalca osebne asistence.

5. Obrazložitev k predlaganim členom.

K 1. členu
Zakon o osebni asistenci je uveljavil dve pravici in sicer pravico do osebne asistence in za gluhe, slepe in gluhoslepe uporabnike pravico do komunikacijskega dodatka. Namen zakona je omogočiti invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo o svojem življenju. Zakon zato zagotavlja osebno asistenco na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju in pri vključevanju v socialno okolje. Z osebno asistenco se invalidkam in invalidom zagotovi podpora pri izvajanju aktivnosti, vezanih na vključevanje v družbo, ki jih ne morejo izvajati sami zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebujejo doma in zunaj doma, da lahko živijo neodvisno, aktivno in so enakopravno vključeni v družbo.
S tem ko osebno asistenco lahko izvajajo tudi samostojni podjetniki posamezniki se uresničuje načelo konvencije združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi republika Slovenija. Uresničujejo se tudi temeljna načela zakona o izenačevanju možnosti invalidov, saj se po eni strani zagotavlja konkurenca na področju izvajanja osebne asistence, hkrati pa se daje uporabnikom možnost širokega izbora izvajalcev.

S tem, ko se po predlogu zakona o osebni asistenci vse povprek jemlje pravico izvajati osebno asistenco samostojnim podjetnikom se po eni strani krši ustava republike Slovenije, krši se konvencija združenih narodov o pravicah invalidov ter tudi sam zakon o izenačevanju možnosti invalidov.

Prav nasprotno je razmišljanje ministrstva, da bo z omejevanjem storitev na ravni izvajalcev le ta boljša. Če bi v sloveniji imeli dva mobilna operaterja bi ta dva mobilna operaterja delala dejansko kar bi hotela in na nek način tudi silila uporabnike oz naročnike, da plačujejo visoke cene. Ker pa je konkurenca na telekomunikacijskem trgu je mobilna telefonija, kot storitev kvalitetna in cenovno dosegljiva vsakomur.
S prepovedjo izvajanja, da samostojni podjetnik posameznik nebi bil več izvajalec osebne asistence je zmotno pričakovati, da bo storitev za uporabnika boljša. Hkrati pa je taka prepoved voda na mlin za invalidske organizacije, ki so dostikrat same sebi namen iz državnega proračuna pa prejemajo velike vsote za svoje nedelo. Kot član ene izmed invalidskih organizacije vem, kaj mi ta invalidska organizacija lahko nudi. Vem tudi, da eno izmed društev na celjskem uporabnike, katerim je izvajalec osebne asistence dobesedno sili, da podpisujejo ure, samo, da to društvo potem prejme denar iz naslova izvajanja osebne asistence, čeprav osebni asistent, ki bi moral biti pri uporabniku potem čisti prostore društva. Prav tako invalidske organizacije še zlasti omenjena zgoraj ne nudijo osebne asistence preko vikenda oz je ne želijo nuditi. Ko bodo kolektivni dopusti bodo te organizacije mirno zaprle vrata in uporabniki bodo ostali brez asistence. Verjetno pa zgoraj omenjeno društvo ni edina organizacija, ki krši zakon in si razlaga pravila o asistenci po svoje. Zato vam predlogi, ki ste jih podali v javno razpravo niso nikakršna garancija, da bodo organizacije, ki jim boste z novo zakonsko ureditvijo dovoljevali izvajanje osebne asistence, le to izvajale, kot bi bilo resnično prav in primerno ter seveda v največji meri v korist tistim, ki jim je asistenca namenjena, se pravi uporabnikom samim.

Zaradi vsega navedenega se storitev osebne asistence ne bo izboljšala, še več poslabšala se bo, ker bodo uporabniki prisiljeni v članstvo v organizacijah, kjer se ne vidijo. Osebna asistenca mora biti dosegljiva vsem invalidom od 18 do 65 leta starosti, kot določa zakon o osebni asistenci, zato je tudi pravilno, da osebno asistenco lahko izvajajo tudi samostojni podjetniki pod določenimi pogoji.

Pisec tega dokumenta sem, kot je že bilo poudarjeno slepa oseba, ki samostojno opravljam pridobitno dejavnost in sicer računovodske storitve. Hkrati sem sam tudi uporabnik osebne asistence, kajti pravica do osebne asistence mi je bila priznana v obsegu 30 ur mesečno z odločbo CSD Celje št 141-35/2019-31976 Datum: 27.06.2019.

Kot uporabnik, ki moram tudi sofinancirati del osebne asistence mi je izjemnega pomena, da storitev, ki jo tudi plačam prejmem kvalitetno opravljeno. Tega, kar jaz, kot uporabnik pričakujem mi ne more dati nobena invalidska organizacija. S tem se tudi jemlje pravico uporabnikom, da sami o svoji asistenci odločajo, kot nalaga že sam zakon o osebni asistenci. In glede na to, da sem bil 14 let kot brezposelna oseba na zavodu RS za zaposlovanje, nič ni naredil za moje delo nihče, sem se dela lotil sam. V 7 letih me najstarejša invalidska organizacija v nobeni stvari ni podprla niti matično društvo ne. Še več, matično društvo mi niti ni pomagalo in ne pomaga pri doseganju večje samostojnosti. Ker članstvo, ki je večinoma upokojeno tako želi imajo te invalidske organizacije tudi večne predsednike, kjer si predsednik na nek način dovoli nastopati tudi kot ene vrste diktator, ki pred celim občnim zborom članstva izjavi, da dokler bo on tam se bo delalo, kot bo on hotel. Prav tako se teh ljudi očitno bojita tudi Finančna uprava RS in inšpektorat rs za delo. In, kako sedaj lahko pričakujete predlagatelji zakona, da bom dal služiti tej organizaciji, ki me ignorira? Ne nikoli in nikdar!

Svoje delo opravljam za videče osebe, videči me spoštujejo, videči mi zaupajo, slepi mi z redkimi izjemami mečejo polena pod noge. Pridobitno dejavnost beri računovodstvo opravljam za videče. Tudi osebno asistenco izvajam za videčo uporabnico. Moje delo spoštujejo videči slepi ne.

Dne 22.5.2019 je bil v časopisu Večer objavljen tudi članek s podnaslovom Novi zakon slepe spregledal beri v prilogi ali na povezavi:
https://www.vecer.com/novi-zakon-je-slepe-spregledal-10012074

Gre za članek v katerem sva s slepim prijateljem, ki mu je pred letom dni zavod za zaposlovanje RS, ki sodi tudi pod vaše ministrstvo poslal poziv, da naj gre voziti avtobus spregovorila o zakonu o socialnem vključevanju invalidov in sicer 3. člen, ki govori kdo lahko prejme status invalida po tem zakonu, slepih in slabovidnih na tem seznamu ni. Najstarejša invalidska organizacija beri Zveza društev slepih in slabovidnih slovenije je od tega zakona celo dvignila roke in se jih ne tiče.

V odgovoru direktorata za invalide je bilo moč zaslediti precej aroganten in tudi nesramen ton, kako slepi s pomočjo osebne asistence lahko delajo.

Zato vas na tem mestu pozivam, da, če že govorite v medijih, da lahko delamo nas potem tudi pustite delati in se naj sprejme predlog zakona o osebni asistenci v takšni obliki, da bodo lahko izvajalci tudi samostojni podjetniki pod določenimi pogoji.

Ker sem pisec besedila v večkratni vlogi kot izvajalec, uporabnik imam dvojno moč, da zoper republiko Slovenijo tudi vložim tožbo zaradi kršenja človekovih pravic, jemanje pravice do dela zaradi napak in nesposobnosti drugih, omejevanje konkurence, kršitev konvencije združenih narodov o pravicah invalidov ter zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Še zlasti pa lahko in tudi bom vložil tožbo zoper odgovorne in uslužbence direktorata za invalide, kajti oni v medijih širijo neresnice oz laži, če bo sprejet predlog zakona v taki obliki, da mi boste vzeli pravico do dela!Pri tem moram poudariti, da glede na to, da imam delavca zaposlenega za nedoločen čas in hkrati tudi videčega uporabnika osebne asistence ni izključeno, da mi pri morebitni tožbi ne bodo pomagali.

Vse, kar želim je delati to, kar delam in tudi osebno asistenco in hkrati zagovarjam omejitve, ki sem jih predlagal v naslednjem členu.

K 2. členu
Trenutna zakonska ureditev ne omejuje samostojnih podjetnikov v nobenem primeru.
Iz prakse pa izhaja, da kdor se odloči za opravljanje pridobitne dejavnosti, kot samostojni podjetnik ne more takoj prejeti kredita na banki, ne more sodelovati na javnih razpisih npr zavoda za zaposlovanje, ne more prejeti leasinga in podobno. Vse te stvari lahko samostojni podjetnik pridobi še le potem, ko svojo pridobitno dejavnost opravlja vsaj 12 mesecev, saj prej ni mogoče izdelati bonitetne ocene.

Zakonodajalec je v trenutni ureditvi zakona o osebni asistenci vse te standardne mehanizme obšel in je dovolil, da lahko samostojni podjetnik pridobiva ogromna finančna sredstva na svoj račun v okviru osebne asistence. Jasno je, da, če spustiš slona v trgovino s porcelanom lahko pričakuješ, da bo povzročena škoda, zato morebitni izgovori ministrstva v smislu (Nismo pričakovali, nismo vedeli in podobno ne pijejo vode). Zakonodajalec je torej izničil vse pravne norme v pogojih, ki so navedeni, da jih mora izpolnjevati samostojni podjetnik (poravnane davke in prispevke) pa tudi ni mogoče preverjati, kajti nekdo, ki je dejavnost še le pričel izvajati seveda v državni proračun še ni plačal ničesar.

Zakonodajalec je s tem, ko je popolnoma sprostil na strani izvajalcev osebne asistence samostojne podjetnike tudi poskrbel, da so samostojni podjetniki registrirali dejavnost, ki naj bi sicer bila nepridobitna kot glavno dejavnost, ker česa drugega tako ne morejo registrirati..

Pisec tega predloga kljup temu, da na račun osebne asistence v podjetje pride več sredstev, kot na račun računovodstva ni šel menjati glavne dejavnosti, ker se zaveda pomena nepridobitnosti. Tudi samostojni podjetnik lahko opravlja nepridobitno dejavnost s pravilnimi računovodskimi usmeritvami tako, da izdane račune, ki jih izvajalec pošilja ministrstvu ne knjiži v prihodke. Prav tako pa že same pogodbe, ki jih ima ministrstvo sklenjene z izvajalci v 8. členu govorijo, da so sredstva pridobljena iz naslova opravljanja osebne asistence strogo namenska in se lahko porabljajo le za namen izvajanja storitev osebne asistence, zato je izjemnega pomena kako se te prihodki na podlagi izdanih računov knjižijo in potem prenašajo v stroške na način, da ta dejavnost ne vpliva na poslovni izid ob koncu poslovnega leta. Citiram pogodbo:

8. člen
(poraba proračunskih sredstev)
Proračunska sredstva, pridobljena iz naslova financiranja storitev osebne asistence, so strogo namenska in se lahko porabljajo le za stroške, opredeljene v 6. členu te pogodbe.

Prihodki in odhodki iz naslova financiranja osebne asistence po tej pogodbi se morajo voditi na posebnem stroškovnem mestu.

Če izvajalec poleg storitev osebne asistence, ki so predmet te pogodbe, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan zagotavljati ločen prikaz poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova financiranja osebne asistence in drugimi sredstvi.

V primeru, da je izvajalec proračunska sredstva, pridobljena iz naslova financiranja osebne asistence, uporabil nenamensko, negospodarno ali v nasprotju s predpisi, mora nenamensko porabljena sredstva vrniti ministrstvu z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od dneva nakazila do dneva vračila.

Za zakonitost in namembnost porabe sredstev osebno odgovarja zastopnik izvajalca.

6. člen
(financiranje)
Ministrstvo bo financiralo:
– stroške, povezane z zaposlovanjem osebnih asistentov, ki vključujejo stroške osnovnih plač osebnih asistentov in stroške dodatkov in drugih stroškov dela k osnovnim plačam osebnih asistentov in
– stroške, povezane z organizacijo in izvajanjem osebne asistence, ki vključujejo stroške strokovnega vodenja in usklajevanja osebne asistence in stroške materiala in storitev, najemnine, amortizacije in investicijskega vzdrževanja.

Med stroške materiala in storitev, najemnine, amortizacije in investicijskega vzdrževanja se vključujejo stroški za upravno-administrativna dela, stroški usposabljanja in izobraževanja, stroški za pisarniški in čistilni material ter storitev, stroški nabave drobnega inventarja, stroški računalniških, računovodskih in revizorskih storitev, stroški energije, vode, komunale in komunikacije, obvezni stroški po zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, stroški najemnin ali amortizacije, stroški bančnih storitev, stroški zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, stroški prevozov in prevoznih storitev ter vzdrževanja vozil za namen osebne asistence, stroški pogodbenih del, stroški supervizije in stroški prostovoljskega dela ter morebitni drugi stroški, ki se po svoji vsebini nanašajo na stroške materiala in storitev.

Vse stroške iz prvega odstavka tega člena bo ministrstvo financiralo po enotni ceni ure storitev osebne asistence na način, da bo financiralo opravljene ure storitev osebne asistence. Cena ure storitev osebne asistence v skladu s pravilnikom predstavlja 1,436 % višine 23. plačnega razreda in znaša 14,99 eur na uro.

Torej kdo bo v primeru velikodušnosti republike slovenije odgovarjal sedaj, tisti, ki vemo kako se knjižijo taki poslovni dogodki, mogoče tisti, ki prejemajo preko 2.100€ mesečno zaposlenega nimajo nobenega le prispevke za socialno varnost plačujejo ali kar vsi povprek?
S pravilnimi računovodskimi usmeritvami se vse da, žal pa lovci na denar in enodnevni podjetniki, kot jih imenujem sam tega ne vedo.

Zaradi navedenega 1. del 10. a člena določa najprej omejitev kdo lahko pridobi status izvajalca osebne asistence, kajti s tem se bo preprečilo množično ustanavljanje samostojnih podjetnikov ustanovljenih zgolj za namen osebne asistence.

V nadaljevanju 10. a člen postavlja še določene naloge, ki jih mora izpolnjevati samostojni podjetnik še preden ministrstvo z izvajalcem podpiše pogodbo in tudi v času veljavnosti le te.

K 3. členu
Trenutna ureditev določa, da mora izvajalec osebne asistence v kolikor izvaja asistenco za več, kot 5 uporabnikov imeti zaposlenega strokovnega vodjo, ki koordinira izvajanje osebne asistence in ima opravljen izpit po predpisih iz socialnega varstva.
Predlog zakona o katerem poteka javna razprava pa je, da bi tega strokovnega vodjo imeli zaposlenega vsi neglede na to koliko uporabnikov ima izvajalec osebne asistence, ki jim nudi asistenco.

Stališče ministrstva je, da se bo s tem zagotovila enaka ali še boljša kvaliteta storitev osebne asistence.

Da bi vsi izvajalci imeli zaposlenega strokovnega vodjo ni izvedljivo, kajti kot prvo ustreznega kadra v sloveniji toliko ni.

Kot drugo, kaj bo strokovni vodja v primeru, da ima izvajalec enega uporabnika in enega asistenta pri takem izvajalcu sploh počel?
Konkretno:
Imam uporabnico in asistentko. Uporabnica z izvajalcem ima sklenjen dogovor o izvajanju osebne asistence, izvedbeni načrt in izvajanje osebne asistence je v teh aktih definirano. Kaj bo potem takem počel strokovni vodja 8 ur na dan? Bo vsak dan nekajkrat na dan klical uporabnika in asistenta in ju spraševal v smislu Kje sta, kaj počneta, zakaj to in ne ono?… kot kakšen policist mogoče? Tudi, če se strokovnega vodjo zaposli za 10 ur na teden, kar ZDR1 in ZPIZ2 dovoljujeta tem ljudem nimamo kaj dati delati. Torej bodo ljudje za nič plačani ali pa za gledanje v zrak?

Povsem zmotno je tudi prepričanje, da bo storitev osebne asistence zato boljša. Dobro storitev osebne asistence je mogoče doseči le s kvalitetnim odnosom na relaciji izvajalec uporabnik in delavec, ki pri uporabniku dejansko izvaja asistenco in nudi pomoč. Nek strokovni vodja te storitve ne bo izboljšal kvečemu poslabšal, kajti kot je bilo že pri 1. členu pojasnjeno bo tudi tukaj prišlo do omejevanja izvajalcev in hkrati kratenja pravice do storitev osebne asistence, ki jih je država z odločbo uporabniku priznala, ne bo pa mu dovolila, da storitev pridobi oz bo to storitev centralizirala na večja mesta.

Po drugi strani pa bomo izvajalci, ki sami ne izvajamo asistence na terenu pri uporabniku ampak jo že sedaj koordiniramo zopet prikrajšani, saj nimamo ustreznih ispitov, kot jih predpisuje predlog zakona, čeprav osebno asistenco že sedaj koordiniramo, preverjamo uporabnike, njihovo zadovoljstvo, komuniciramo z delavci.

Zaradi vsega navedenega zaposlovanje strokovnih vodij ni smiselno, ni izvedljivo, ker jim nimamo kaj dati za delati. Bolje je, da plačamo delavce, ki na terenu dejansko delajo, kajti dobro plačan delavec bo tudi dobro delal. Že tako je teško dobiti delavce, ki bi delali osebno asistenco, ker so sociale previsoke in nihče nič ne dela, da bi pa še tiste redke, ki želijo delati kaznovali s tem, da bi jim dali manj zgolj zato, ker mora biti zaposlen nek strokovni vodja, ki mu nimaš kaj dati delati pa tudi ni prav, zato tudi izjema od določbe, ki nalaga obveznost zaposlitve strokovnega vodja v primeru, ko sami nismo asistenti ampak zgolj izvajalci pa že sedaj asistenco koordiniramo. Osebna asistenca je tudi odgovorna zadeva, delavec, ki dela pri uporabniku je za varnost tega uporabnika tudi odgovoren. Bo v primeru nesreče, poškodbe uporabnika v času, ko je z njim asistent mogoče odgovarjal strokovni vodja?

K 4. členu
Predlog zakona je, da bi se samostojni podjetnik prestrukturiral v nekaj drugega, če želi še dalje imeti status izvajalca osebne asistence.

Potrebno je vedeti, da je država omogočila dobro služenje samostojnim podjetnikom, ki so hkrati izvajalci in tudi osebni asistenti vse v eni osebi. Taka oseba ob predpostavki, da ima uporabnika, ki mu nudi osebno asistenco 40 ur na teden iz naslova osebne asistence prejme mesečno okoli 2.500€ Od tega mora okoli 370€ plačati prispevke za socialno varnost. Po plačilu obveznosti tej osebi ostane okoli 2.100€ mesečno. Če ta znesek množimo na leto ni zanemarljiv.

Te osebe imajo sredstev dovolj, da lahko ustanovijo katerokoli drugo obliko (zavod), saj so stroški ustanovitve zavoda ob predpostavki, da ima samostojni podjetnik, ki je izvajalec in hkrati osebni asistent mesečni prihodek okoli 2.100€ kaplja v morje. S tem bo nastala množica zavodov, kajti tudi zavodov ni zakonodajalec v tem predlogu omejil, tako, kot v trenutni veljavni ureditvi samostojni podjetnik ni omejen, zato je v mojem predlogu predlagano, kot izhaja iz predloga, da se omeji izvajanje osebne asistence v skladu s 10. a členom in kdor do 31.12.2019 ne izpolnjuje več pogojev za status izvajalca osebnega asistenta ne bo mogel biti več izvajalec osebne asistence. S tem bomo ostali samo tisti samostojni podjetniki, ki smo registrirani v sloveniji dlje časa, kot 12 mesecev, imamo že ta trenutek zaposlene delavce za nedoločen čas hkrati pa se bodo vsi ostali morali zaposliti, kot predvideva tudi 11 in 11. a člen predloga zakona o osebni asistenci. S tem bomo tudi samostojni podjetniki dobili delavce, določeno število uporabnikov in potem bomo lahko tudi zaposlovali strokovne vodje. Taka zakonska ureditev pa bo tudi imela finančni učinek na gospodarstvo, saj bo več ljudi zaposlenih za nedoločen čas, zmanjšala se bo brezposelnost, prekarne oblike dela in tudi ljudje bodo več trošili in posledično bo v javnofinančnih blagajnah več pobranih davkov in prispevkov.